| Safety and health at work EU-OSHA

Programe zdravstvenega nadzora bi bilo treba vzpostaviti samo, če izboljšujejo zaščito in preprečevanje tveganj ter izpolnjujejo štiri merila: potreba, ustreznost, znanstvena veljavnost in učinkovitost. Običajno jih organizirajo službe medicine dela. Mednarodna komisija za etični kodeks medicine dela določa štiri etična merila za zdravstveni nadzor.

V nekaterih evropskih direktivah in nacionalnih zakonodajnih aktih sta za posebne dejavnike določena vsebina in metodologija zdravstvenega nadzora. Treba je voditi evidence in delavce obvestiti o rezultatih. Ker pa so informacije zaupne, delodajalec prejme samo obvestilo o delavčevi zmožnosti za delo in morebitnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti na delovnem mestu.

Direktive tudi določajo, da je treba dati na razpolago podatke o spremljanju in zdravstvenem nadzoru, ter posebna pravila za vodenje evidenc. Direktiva o rakotvornih in mutagenih snoveh na primer določa, da je treba evidence voditi 40 let.

Z delom povezana izpostavljenost biološkim dejavnikom bi lahko bila povezana s številnimi zdravstvenimi težavami, vključno z nalezljivimi boleznimi, rakom in alergijami. Nekateri biološki dejavniki lahko tudi škodujejo še nerojenim otrokom.

Tveganju so zlasti izpostavljeni delavci v določenih sektorjih, kot so zdravstvene in veterinarske storitve, kmetijstvo, čiščenje odpadnih voda in laboratoriji. Ti delavci lahko delajo neposredno z mikrobi ali pa so jim izpostavljeni prek stika, na primer s telesnimi tekočinami ali zemljo. Če je vir izpostavljenosti biološkemu dejavniku znan, je sorazmerno enostavno preprečiti negativne učinke na zdravje. Bistveno težje pa je obvladovanje tveganja zaradi neznanih virov.

Agencija EU-OSHA je pripravila publikacije o tej temi:

Biološki dejavniki in z delom povezane bolezni: rezultati pregleda literature, strokovne raziskave in analize sistemov spremljanja: poročilo in povzetek

Dokumenti za razpravo, ki opredeljujejo sektorje z visoko izpostavljenostjo biološkim dejavnikom: zdravstveno varstvo, delo, ki vključuje potovanja in stik s potniki, delo z živalmi; ravnanje z odpadki in čiščenje odpadnih voda in poljedelstvo.

Spremljanje poročil o boleznih, povezanih z delom, ki veljajo za zgodnje opozorilne znake, lahko pomaga pri prepoznavanju okoliščin ali delovnih mest, kjer je treba izboljšati upravljanje varnosti in zdravja pri delu. Agencija EU-OSHA je objavila raziskavo o sistemih opozarjanja in nadzora, da bi prepoznali zgodnje znake z delom povezanih bolezni:

Sistemi opozarjanja in nadzora – pregled literature

Sistemi opozarjanja in nadzora – strokovne delavnice – prispevki z delavnice

Pristopi opozarjanja in nadzora za prepoznavanje z delom povezanih bolezni v EU: poročilo in povzetek

Sistemi opozarjanja in nadzora – delavnica o politiki – prispevki z delavnice

Pristopi opozarjanja in nadzora za prepoznavanje z delom povezanih bolezni v EU: predstavitev za strokovno občinstvo

Pristopi opozarjanja in nadzora za prepoznavanje z delom povezanih bolezni v EU: predstavitev za laično občinstvo

Preglejte vse strokovne dokumente za razpravo o sistemih opozarjanja in nadzora

Število nesreč na delovnih mestih se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 25 %. Vendar pa po ocenah z delom povezane bolezni vsako leto še vedno povzročijo 2,4 milijona smrti po vsem svetu, od tega 200 000 v Evropi.

S prizadevanji na področju z delom povezanih bolezni želi agencija EU-OSHA ustvariti zbirko dokazov za preprečevanje ter oblikovanje ustreznih politik in praks. Poleg tega želi zagotoviti boljši pregled nad obsegom bremena poklicnih bolezni.

Z delom povezane bolezni vključujejo:

Trenutni projekti

Leta 2015 je agencija EU-OSHA začela raziskovalni projekt, ki zajema tri področja raziskav, politike in praks glede z delom povezanih bolezni:

Opredelitve pojmov in predpisi

„Z delom povezana bolezen“ je vsaka bolezen, ki jo povzročijo ali poslabšajo dejavniki na delovnem mestu. To zajema številne bolezni s kompleksnejšimi vzroki, kar vključuje kombinacijo poklicnih dejavnikov in dejavnikov, ki niso povezani z delom.

„Poklicna bolezen“ je vsaka bolezen, katere glavni vzrok je izpostavljenost fizičnemu, organizacijskemu, kemičnemu ali biološkemu dejavniku tveganja ali kombinaciji teh tveganj pri delu. Poklicne bolezni so v nacionalnih zakonodajah večinoma navedene kot bolezni, ki so posledica izpostavljenosti dejavnikom tveganja pri delu. Priznavanje poklicne bolezni je lahko povezano z izplačilom odškodnine, če je jasno, da med poklicno izpostavljenostjo in boleznijo obstaja vzročna zveza.

Evropski seznam poklicnih bolezni navaja priporočila, katere poklicne bolezni je treba vključiti na nacionalne sezname držav članic. Seznam vsebuje tudi priporočila o uvedbi pravil za izplačilo odškodnine, preprečevanje in zbiranje statističnih podatkov.

Smernice na ravni EU in na nacionalni ravni opredeljujejo diagnostična merila in merila glede izpostavljenosti, na podlagi katerih je mogoče z delom povezano bolezen priznati kot poklicno bolezen s seznama. Za izplačilo odškodnine veljajo dodatna merila, ki so povezana predvsem z najmanjšo stopnjo poškodbe ali nezmožnosti za delo. Številne države članice v letnih poročilih objavljajo podatke o priznanih poklicnih boleznih, na primer v poročilih o stanju varnosti in zdravja pri delu.

Kaj povzroča bolezni pri delu?

Številne bolezni, vključno z rakom, boleznimi dihal, srčno-žilnimi boleznimi, kožnimi boleznimi, kostno-mišičnimi obolenji in duševnimi težavami, lahko povzroči ali poslabša delovno okolje. Čeprav so glavni vzroki takih bolezni morda kompleksni, je za določene vrste izpostavljenosti na delovnem mestu znano, da prispevajo k razvoju ali napredovanju bolezni. To vključuje:

nevarne snovi, kot so kemijski in biološki dejavniki, vključno z rakotvornimi snovmi;
sevanje, vključno z ionizirajočim sevanjem in ultravijoličnim sevanjem sonca;
fizične dejavnike, vključno z vibracijami, hrupom, ročnim dvigovanjem in delom v sedečem položaju;
dejavnike tveganja, povezane z organizacijo dela, in psihosocialne dejavnike tveganja, kot sta izmensko delo in stres.

Pomembno je natančno spremljanje tveganj, povezanih s takimi vrstami izpostavljenosti, njihovimi medsebojnimi kombinacijami in kombinacijami teh vrst izpostavljenosti s spreminjajočimi se vzorci dela.

Ozaveščanje in spodbujanje preprečevanja

Dobre prakse na ravni podjetij vključujejo spodbujanje kulture preprečevanja tveganj in dobrega počutja na delovnem mestu. Ključnega pomena je tudi, da podjetja ocenijo in obvladujejo tveganja ter spoštujejo hierarhijo preprečevanja.

Dobra načina za zmanjšanje pojavnosti z delom povezanih bolezni sta tudi proaktivno spremljanje z namenom preprečevanja bolezni in spodbujanje bolj zdravih delovnih mest z dejavnostmi za promocijo zdravja na delovnem mestu.

15/12/2017