Ravnanje z nanomateriali na delovnem mestu

Nanomaterials. Worker in a laboratory handling nanomaterials

Nanomateriali so drobceni delci, ki niso vidni s prostim očesom, vendar so v našem vsakdanjem življenju prisotni v vsakdanjih proizvodih, kot so hrana, kozmetika, elektronika in zdravila.

Nekateri nanomateriali so naravni, drugi pa so stranski proizvodi človekovih dejavnosti ali proizvedeni posebej za določen namen. Čeprav imajo veliko koristnih lastnosti, pa zelo slabo poznamo z njimi povezane nevarnosti za zdravje. Zato je treba med sedanjimi raziskavami posebno pozornost nameniti ravnanju s temi materiali.

Kaj so nanomateriali?

Številne organizacije so nanomateriale opredelile na podlagi dejstva, da so to materiali, ki vsebujejo delce z eno ali več zunanjimi razsežnostmi od 1 do 100 nanometrov (nm). Preberite opredelitev nanomaterialov, ki jo je oblikovala Evropska komisija.

Nanomateriali, ki so do desettisočkrat manjši od človeškega lasu, so po velikosti primerljivi z atomi ali molekulami, ime pa so dobili po drobceni strukturi (nanometer je 10–9 metra). Zaradi majhnosti in drugih fizikalnih ali kemijskih lastnosti, ki med drugim vključujejo njihovo obliko in površino, se po svojih lastnostih razlikujejo od enakih – le večjih – materialov. 

Zaradi teh razlik nanomateriali ponujajo nove in vznemirljive priložnosti na področjih, kot so strojništvo, informacijska in komunikacijska tehnologija, medicina in farmacija, če jih naštejemo le nekaj. Vendar so te iste značilnosti, ki določajo edinstvene lastnosti nanomaterialov, odgovorne tudi za njihov učinek na zdravje ljudi in okolje. 

Kje je mogoče najti nanomateriale?

Nanomateriali so naravno prisotni na primer v vulkanskih izbruhih ali pa so lahko stranski proizvodi človekovih dejavnosti, na primer izpušni plini dizelskega goriva ali tobačni dim.  Zlasti zanimivi pa so proizvedeni nanomateriali. In te je mogoče najti že v zelo različnih proizvodih in aplikacijah.

Nekateri od teh nanomaterialov se uporabljajo že desetletja, na primer sintetični amorfni silicijev dioksid v betonu, pnevmatikah in živilih. Drugi so bili odkriti šele pred kratkim, na primer nanotitanov dioksid, ki se uporablja za zaščito pred UV-žarki v barvah ali kremah za sončenje; nanosrebro kot protimikrobno sredstvo v tekstilu in za medicinske namene; ali ogljikove nanocevke, ki se zaradi mehanske trdnosti, majhne teže, oddajanja toplote in električne prevodnosti veliko uporabljajo v elektroniki, za skladiščenje energije, konstrukcije vesoljskih plovil in vozil ter športno opremo. Nove generacije nanomaterialov se še naprej hitro razvijajo, trg zanje pa naj bi se povečal.

Katera zdravstvena in varnostna vprašanja so povezana z nanomateriali?

Učinki nanomaterialov na zdravje povzročajo resno zaskrbljenost. Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (SCENIHR) je ugotovil, da obstajajo dokazane nevarnosti za zdravje, povezane s številnimi proizvedenimi nanomateriali. Vendar pa vsi nanomateriali nimajo nujno strupenega učinka, zato je med nadaljevanjem sedanjih raziskav potreben pristop, v skladu s katerim se obravnava vsak primer posebej.

Najpomembnejši učinki nanomaterialov so bili ugotovljeni v pljučih in med drugim vključujejo vnetje pljuč in poškodbo tkiva, fibrozo in nastanek tumorjev. Prizadenejo lahko tudi srčno-žilni sistem. Nekatere vrste ogljikovih nanocevk lahko povzročijo podobne učinke kot azbest. Ugotovljeno je bilo, da nanomateriali poleg pljuč dosežejo tudi druge organe in tkiva, vključno z jetri, ledvicami, srcem, možgani, okostjem in mehkimi tkivi.

Trdni nanomateriali v prahu lahko zaradi svoje majhnosti in velike površine pomenijo nevarnost eksplozije, kar za večje grobe delce enake sestave sicer ne drži nujno.

Preberite si poročilo Evropske komisije o Vrstah in uporabah nanomaterialov, vključno z varnostnimi vidiki, in pregled literature agencije EU-OSHA „Izpostavljenost nanodelcem na delovnih mestih

Kako so delavci izpostavljeni nanomaterialom na delovnem mestu?

Delavci lahko pridejo v stik z nanomateriali v proizvodnji. Veliko več delavcev pa jim je lahko izpostavljenih na različnih stopnjah oskrbovalne verige, ko morda niti ne vedo, da so v stiku z nanomateriali; zato je malo verjetno, da so bili sprejeti ustrezni ukrepi za preprečitev izpostavljenosti. Preberite si naš pregled literature o zaznavanju in sporočanju tveganj v zvezi z nanomateriali na delovnem mestu.

Izpostavljenost se torej lahko pojavi v različnih poklicnih okoljih, v katerih se nanomateriali uporabljajo, obdelujejo ali predelujejo, zaradi česar se začnejo prenašati po zraku in se lahko vdihavajo ali pridejo v stik s kožo, na primer pri delu v zdravstvu ali laboratoriju pa vse do dela v vzdrževanju ali gradbeništvu.

Več informacij o izpostavljenosti nanomaterialom na delovnem mestu

Obvladovanje tveganj zaradi nanomaterialov na delovnem mestu

Za nanomateriale se uporablja zakonodaja EU o varstvu pri delu, čeprav ti materiali niso izrecno navedeni.  Zlasti pomembne soOkvirna direktiva 89/391/EGS, Direktiva o kemičnih dejavnikih 98/24/ES in Direktiva o rakotvornih in mutagenih snoveh 2004/37/ES ter zakonodaja o kemikalijah (REACH in CLP). To pomeni, da morajo delodajalci oceniti in obvladovati tveganja nanomaterialov na delovnem mestu. Če uporabe in nastanka nanomaterialov ni mogoče odpraviti ali nadomestiti z manj nevarnimi materiali in postopki, je treba izpostavljenost delavcev čim bolj zmanjšati s preventivnimi ukrepi, pri katerih se upošteva hierarhija nadzora in da prednost:

  1. tehničnim nadzornim ukrepom pri viru;
  2. organizacijskim ukrepom;
  3. osebni zaščitni opremi kot zadnji možnosti.

Čeprav je še vedno veliko negotovosti, nevarnosti nanomaterialov za zdravje in varnost vzbujajo veliko zaskrbljenost. Zato morajo delodajalci skupaj z delavci pri izbiri preventivnih ukrepov uporabiti previdnostni pristop k obvladovanju tveganj.

Včasih je težko opredeliti nanomateriale, vire njihovih emisij in stopnje izpostavljenosti; vendar so na voljo navodila in orodja za pomoč pri obvladovanju tveganj, ki jih povzročajo nanomateriali na delovnem mestu.

Preberite si podrobnejše nasvete agencije EU-OSHA, kako obvladovati tveganja nanomaterialov v zdravstvenem sektorju in pri vzdrževalnem delu. Tudi druge organizacije so pripravile uporabno informativno gradivo, na primer o nanomaterialih v gradbeništvu  in notranji opremi ali v raziskavah in razvoju.

Odkrijte, kako druga podjetja obvladujejo nanomateriale iz naših primerov dobre prakse obvladovanja nanomaterialov na delovnem mestu.