You are here

Varnost in zdravje v mikro in malih podjetjih

Safety and health in micro and small enterprises

Mala in srednje velika podjetja (MSP) so leta 2013 zajemala 99,8 % vseh nefinančnih podjetij v EU. To ustreza 21,6 milijona podjetij v EU

Mala in srednje velika podjetja zajemajo tri kategorije podjetij – mikro, mala in srednje velika podjetja. V Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 so ta opredeljena, kot sledi:

  • Srednje veliko podjetje ima manj kot 250 zaposlenih in letni promet, ki ne presega 50 milijonov EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 milijonov EUR.
  • Malo podjetje ima manj kot 50 zaposlenih in letni promet ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR.
  • Mikro podjetje ima manj kot 10 zaposlenih in letni promet ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 2 milijonov EUR.

V malih in srednje velikih podjetjih v EU so bile v povprečju zaposlene 4,22 osebe, zato se velika večina (92,4 %) podjetij v EU uvršča med mikro podjetja. Ker mikro podjetja zagotavljajo 67,4 % vseh delovnih mest v Evropi, je njihov pomen za evropsko gospodarstvo izjemno velik.

S katerimi izzivi se srečujejo mikro in mala podjetja?

Iz dokazov je razvidno, da so zaposleni v malih podjetjih izpostavljeni večjim tveganjem kot zaposleni v velikih podjetjih in da mala podjetja tveganje težje obvladujejo. Razne študije, vključno z evropsko raziskavo podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER), ki jo izvaja agencija EU-OSHA, kažejo, da so izzivi glede upravljanja varnosti in zdravja pri delu še posebno veliki v malih podjetjih. 

Razmeroma slabo upravljanje varnosti in zdravja pri delu je mogoče pripisati posebnostim malih podjetij, kot so strukturne in organizacijske značilnosti dela in zaposlitve, gospodarski položaj in poslovni odnosi, poslovna raznovrstnost in prožnost, neustrezna zakonodajna pokritost, odnosi in zmožnosti lastnikov in delavcev v takšnih malih podjetjih ali njihov kratek življenjski cikel. Mikro in mala podjetja zaradi teh značilnosti težje vzpostavijo in vzdržujejo varno in zdravo delovno okolje. 

Med drugimi dejavniki, ki vplivajo na upravljanje varnosti in zdravja pri delu v teh podjetjih, če jih primerjamo z velikimi, so:

  • težave v zvezi z zakonskim urejanjem, saj so ta podjetja običajno raznovrstna, geografsko razpršena in nimajo enotnega zastopstva; proračunske omejitve, kar pomeni, da pogosto ni sredstev za izvajanje varnostnih in zdravstvenih pobud in ukrepov, na primer za plačilo nasvetov, informacij, orodij in nadzornih ukrepov v zvezi z zdravjem in varnostjo.
  • omejena sredstva preprečujejo izvajanje preventivnih dejavnosti;
  • za „neključne“ naloge, med katere se včasih uvršča upravljanje varnosti in zdravja, je na voljo manj časa in energije; ustrezna varnost in zdravje pri delu se ne štejeta za prednostni nalogi;
  • izvedba ocene tveganja je lahko draga in zapletena, zlasti če podjetje nima virov ali strokovnega znanja o varnosti in zdravju pri delu za njeno učinkovito izvedbo;
  • organizacije, ki spodbujajo ali izvajajo ustrezno varnost in zdravje na delovnem mestu, včasih težko vzpostavijo neposreden stik z mikro in malimi podjetji.

 

Da se seznanite z dejavniki, ki manjša podjetja spodbudijo k naložbam v varnost in zdravje pri delu, si preberite naslednji članek na strani OSHWiki.  

Dobra varnost in zdravje sta koristna za mikro in mala podjetja

Manj kot polovica mikro in malih zagonskih podjetij posluje več kot pet let in le peščici se jih uspe uvrstiti v osrednjo skupino odličnih podjetij, ki so gonilna sila industrijske inovativnosti in uspešnosti. V neki študiji je bilo ugotovljeno, da so med novimi mikro in malimi podjetji iz ZDA imela tista, ki so propadla v enem ali dveh letih, v povprečju dvakrat več poškodb na delovnem mestu kot tista, ki so poslovala več kot pet let. 

Stroški nezgod vzbujajo še posebno veliko zaskrbljenost pri malih podjetjih, saj pomenijo 82 % vseh poškodb pri delu in 90 % vseh nezgod s smrtnim izidom

Vpliv resnega dogodka, povezanega z varnostjo in zdravjem pri delu, je lahko za malo podjetje poguben:

  • mikro in mala podjetja se po dogodkih v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu precej težje postavijo na noge;
  • relativen vpliv je večji kot pri primerljivo velikih podjetjih:
  • ključnih delavcev ni mogoče zlahka ali hitro nadomestiti;
  • kratkotrajne prekinitve poslovanja lahko povzročijo izgubo strank in pomembnih pogodb;
  • resen dogodek lahko privede do zaprtja podjetja zaradi neposrednih stroškov odpravljanj njegovih posledic ali izgube pogodb in/ali strank;
  • celo majhni dogodki in primeri bolezni lahko podvojijo stopnjo odsotnosti zaradi bolezni.

Tovrstni statistični podatki dokazujejo, da sta za uspešnost in dolgoročno preživetje mikro in malih podjetij poglavitna dobro zdravje in varnost pri delu. Iz raziskave ESENER, ki jo je opravila agencija EU-OSHA, je razvidno, da lahko v nekaterih državah in sektorjih EU tudi mikro in mala podjetja poročajo o visoki stopnji praks upravljanja varnosti in zdravja pri delu. To kaže, da bi bilo mogoče precej izboljšati upravljanje varnosti in zdravja pri delu v mikro in malih podjetjih, če bi se vzpostavilo spodbudno okolje. 

Učinkovito upravljanje varnosti in zdravja pri delu je ključno ne le za izboljšanje dobrega počutja delavcev, temveč ob zmanjšanju izgub produktivnosti, ki so posledica poškodb ali bolezni, zagotavlja tudi dolgoročno uspešnost podjetij in gospodarstev.

Preberite poročilo agencije EU-OSHA „Varnost in zdravje pri delu ter gospodarska učinkovitost v malih in srednje velikih podjetjih: pregled“. 

Agencija EU-OSHA pomaga mikro in malim podjetjem ocenjevati tveganja na delovnem mestu

Ustrezna ocena tveganja je ključna za zdrava delovna mesta. Vendar je izvedba ocen tveganja lahko precej zahtevna, zlasti za mikro in mala podjetja, ki pogosto nimajo dovolj virov ali zadostnega znanja o varnosti in zdravju pri delu, da bi to oceno uspešno izvedla.

Namen spletnega interaktivnega orodja agencije EU-OSHA za ocenjevanje tveganja (Online interactive Risk Assessment – OiRA) je olajšati ta postopek, saj je prva pobuda na ravni EU, ki evropska mikro in mala podjetja (predvsem v okviru držav članic in socialnih partnerjev na ravni EU in držav članic) spodbuja k izvedbi ocene tveganja.

Platforma OiRA omogoča oblikovanje preprostih in brezplačnih spletnih orodij, ki lahko mikro in malim podjetjem pomagajo vzpostaviti oceno tveganja po korakih – od opredelitve in vrednotenja tveganj na delovnem mestu prek odločanja o preventivnih ukrepih in njihovega izvajanja do spremljanja in poročanja. Orodje OiRA je sektorskim socialnim partnerjem (organizacijam delodajalcev in delavcev) in nacionalnim organom (ministrstvom, inšpektoratom za delo, inštitutom s področja varnosti in zdravja pri delu itd.) v pomoč pri izdelavi orodij za oceno tveganja za posamezne sektorje, ki so namenjena malim podjetjem.

Več informacij o orodju OiRA je na voljo na spletišču projekta in v povezanem članku na strani OSHWiki.

Mikro in mala podjetja: Podrobnejši vpogled

Agencija EU-OSHA glede na pomen mikro in malih podjetij (MMP) v družbi in gospodarstvu EU ter izzive, s katerimi se ta podjetja srečujejo pri upravljanju varnosti in zdravja pri delu, izvaja triletni projekt (2014-2017), katerega cilj je izboljšati varnost in zdravje pri delu v mikro in malih podjetjih v Evropi. Projekt je bil naročen pri skupini raziskovalcev, ki sestavljajo konzorcij „SESAME“ (Safe Small and Micro Enterprises – varna mala in mikro podjetja).

Cilj tega projekta je izboljšati upravljanje varnosti in zdravja pri delu v MMP v Evropi z doseganjem naslednjih ciljev:

  • zagotoviti z dokazi podprto podporo za priporočila glede politike,
  • opredeliti dobre prakse po vsej Evropi in omogočiti razvoj novih in obstoječih orodij,
  • razširiti zbirko znanja o dejavnikih dobre varnosti in zdravja pri delu v MMP.

Projekt je razdeljen v štiri faze:

V prvi fazi (2014–2015) se oceni trenutno stanje varnosti in zdravja pri delu v MMP. Ugotovitve so predstavljene v poročilu z naslovom „Razmere in ureditev na področju varnosti in zdravja pri delu v mikro in malih podjetjih v EU“.

V drugi fazi (2015–2016) se obravnava stališče iz zornega kota delovnega mesta na podlagi osebnih razgovorov z lastniki/vodstvom in delavci iz MMP, ki je predstavljeno v analitičnem poročilu in nacionalnih poročilih.

V tretji fazi (2016–2017) se obravnavajo dejavniki učinkovitosti politik in dobrih praks ter preučijo vloge posrednikov. V seznamu so navedene ugotovljene dobre prakse, v analitičnem poročilu in nacionalnih poročilih pa se predstavijo rezultati te faze.

V četrti fazi (2017) je čas za končno analizo, ki zagotavlja celovito in z dokazi podprto poročilo o projektu. V poročilu bodo združeni elementi vseh prejšnjih faz, z rezultati, o katerih bodo na sklepni konferenci razpravljali deležniki, pa bo seznanjena širša javnost.