Inšpektorati za delo in preventivne službe prispevajo k skladnosti z zakonodajo na področju varnosti in zdravja pri delu

Glavne ugotovitve

• Z digitalizacijo in ciljnim ukrepanjem na podlagi podatkov se povečata učinkovitost inšpekcijskih pregledov, saj se vseh pet držav srečuje z izzivi, povezanimi z neuravnoteženim razmerjem med številom inšpektorjev in delavci ter omejenimi viri, ki so predvideni za VZD.
• Izvrševanje se z modela, ki temelji zgolj na načelu upravljanja in nadzora, preusmerja na podporne, promocijske pristope, ki bolje odražajo dejansko stanje v različnih podjetjih.
• Močne mreže za sodelovanje so bistvenega pomena, saj nobena posamezna institucija ne more sama reševati izzivov na področju varnosti in zdravja pri delu, zlasti ne pri doseganju malih in srednjih podjetij ter ranljivih delavcev.
• Tako so različni pristopi in orodja za digitalno podporo na daljavo, od videoposvetovanj do klepetalnih robotov z umetno inteligenco, postali nepogrešljivi del sistemov za upravljanje VZD.
• Trajnostne izboljšave na področju VZD so odvisne od krepitve notranjih zmogljivosti delodajalcev in delavcev v obliki prilagojenih strategij glede na različne okoliščine in ciljne skupine.

Posledice za oblikovalce politik in strokovnjake v praksi

• Strategije morajo biti prožne in prilagojene različnim okoliščinam, saj ni enotne rešitve, ki bi ustrezala vsem.
• Bistvenega pomena je večstranski pristop, ki združuje več strategij.
• Na področju na dokazih temelječega načrtovanja, spremljanja in ocenjevanja ukrepov še vedno obstajajo znatne vrzeli.
• Kljub tehnološkemu napredku ostajajo človeško strokovno znanje, presoja in medosebni odnosi ključnega pomena.
• Sklepno sporočilo: s sodelovanjem in združevanjem digitalnih inovacij ter človeškega razumevanja lahko okrepimo sisteme za upravljanje VZD ter ustvarimo varnejša in bolj zdrava delovna mesta po vsej Evropi.