You are here

Nevarne snovi

Dangerous substances. Two female workers in a laboratory

Nevarne snovi, med katere spadajo vse tekočine, plini ali trdne snovi, ki predstavljajo tveganje za varnost in zdravje delavcev, je mogoče najti na skoraj vseh delovnih mestih. Po Evropi pride na milijone delavcev v stik s kemičnimi in biološkimi dejavniki, ki ogrožajo njihovo varnost in zdravje.

Kar 15 % delavcev v EU mora dejansko pri svojem delu ravnati z nevarnimi snovmi, nadaljnjih 15 % pa jih poroča, da na delovnem mestu vdihujejo dim, hlape, snovi v prahu ali prah.

Nekatere zelo nevarne snovi, kot je azbest, ki povzroča pljučnega raka in druge življenjsko nevarne bolezni dihal, so zdaj prepovedane ali so pod strogim nadzorom. Glede na to, da se še vedno na široko uporabljajo druge škodljive snovi, je bila sprejeta zakonodaja, s katero se zagotavlja, da se s temi snovmi povezana tveganja ustrezno obvladujejo.

Tveganja za zdravje

Zdravstvene težave, ki jih lahko povzroči uporaba nevarnih snovi pri delu, segajo od blažjega draženja oči in kože do hudih posledic, kot so prirojene napake in rak. Učinki so lahko akutni ali dolgoročni, nekatere snovi pa imajo lahko kumulativni učinek. Nekatere izmed najpogostejših nevarnosti so:

Biološki dejavniki

Bakterije, virusi, glivice in paraziti so razširjeni v številnih gospodarskih panogah. Običajno niso vidni, zato se tveganj, ki jih prinašajo, sploh ne zavedamo.

Pri delavcih v nekaterih panogah je tveganje izpostavljenosti škodljivim biološkim dejavnikom še posebej izrazito, in sicer:

  • v zdravstvu,
  • v kmetijstvu,
  • v veterini,
  • pri čiščenju in vzdrževanju,
  • pri ravnanju z odpadno vodo in odpadki,
  • v vrtnarstvu,
  • pri laboratorijskem delu.

Več o tem:

Druge publikacije v zvezi z biološkimi dejavniki:

Nastajajoča tveganja

Nove tehnologije, čedalje večja širitev panog in spremembe v načinu organizacije dela lahko povzročijo povečano tveganje poškodb zaradi bioloških ali kemičnih dejavnikov. Tako lahko na primer inovativne tehnologije v okoljskem sektorju prinašajo tveganja, o katerih vemo le malo. Poleg tega je nevarnim snovem izpostavljenih čedalje več delavcev v storitvenih poklicih, na primer na področju oskrbe na domu in ravnanja z odpadki, v katerih so izpostavljenosti raznovrstne, ozaveščenost o zadevnih tveganjih pa majhna. Bolj kot kdaj koli je pomembno, da delodajalci in delavci razumejo morebitna tveganja in uvedejo preventivne ukrepe.

Preberite več o nastajajočih tveganjih, zelenih delovnih mestih in nanomaterialih.

Več informacij o nastajajočih tveganjih:

Nasveti za delodajalce

Da bi delavce zavarovali pred nevarnimi snovmi, je treba najprej izvesti oceno tveganja. Nato je treba sprejeti ukrepe za odpravo ali zmanjšanje tveganj, v kolikor je to mogoče. Nazadnje je treba redno spremljati razmere in ocenjevati učinkovitost sprejetih ukrepov.

Države članice so razvile številne modele, da bi malim in srednje velikim podjetjem pomagale pri izvedbi ocene tveganja. Več o obvladovanju tveganja za nevarne snovi preberite na strani OSHwiki.

Delodajalci morajo poleg tega upoštevati vse ranljive skupine, kot so mladi delavci in noseče ali doječe delavke, za katere se v skladu z zakonodajo zahteva posebno varstvo.

Preventivni ukrepi

Evropska zakonodaja določa hierarhijo ukrepov, ki jih morajo delodajalci izvesti za obvladovanje tveganj, ki jih za delavce predstavljajo nevarne snovi. Na vrhu te hierarhije nadzornih ukrepov sta opuščanje in nadomeščanje.

Dobro obveščanje

Da bi zagotovili varnost delavcev, jih je treba redno obveščati o:

  • ugotovitvah delodajalčevih ocen tveganja,
  • tveganjih, ki so jim izpostavljeni, in posledicah izpostavljenosti,
  • tem, kaj morajo storiti, da poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih,
  • tem, kako preverjati in opaziti morebitne nepravilnosti,
  • tem, komu morajo sporočati kakršne koli težave,
  • rezultatih spremljanja izpostavljenosti ali nadzorovanja zdravja,
  • preventivnih ukrepih, ki jih je treba upoštevati ob vzdrževalnih delih,
  • ukrepih prve pomoči in postopkih v sili.

Preberite E-dejstvo agencije EU-OSHA o nevarnih snoveh in uspešnem obveščanju na delovnem mestu.

Pravni zaščitni ukrepi

V skladu z zakonodajo morajo delodajalci v EU svoje delavce zavarovati pred škodljivimi učinki nevarnih snovi na delovnem mestu. Delodajalci morajo izvajati ocene tveganja in ravnati v skladu z njimi. Dolžnost delodajalcev je tudi, da delavcem zagotovijo informacije in usposabljanje o nevarnih snoveh in proizvodih. Poiščite povzetke zadevne zakonodaje EU.

Predpisi EU o varnosti in zdravju pri delu so vključeni v nacionalno zakonodajo, države članice pa imajo tudi pravico, da za zaščito delavcev vključijo dodatne ali strožje določbe. Zato je pomembno, da podjetja preverijo posebne zakonske akte v vsaki zadevni državi.

Več o tem: