You are here

Nevarne snovi

Nevarne snovi, med katere spadajo vse tekočine, plini ali trdne snovi, ki predstavljajo tveganje za varnost ali zdravje delavcev, je mogoče najti na skoraj vseh delovnih mestih. Po Evropi pride na milijone delavcev v stik s kemičnimi in biološkimi dejavniki, ki ogrožajo njihovo varnost in zdravje.

Leta 2015 je 17 % delavcev v EU poročalo, da so izpostavljeni kemičnim proizvodom ali snovem vsaj četrtino svojega delovnega časa (pri čemer se ta delež od leta 2000 praktično ni spremenil), 15 % pa jih je poročalo, da pri delu vdihavajo dim, hlape ali prah.

Nekatere izredno nevarne snovi, kot so azbest ali poliklorirani bifenili (PCB), so zdaj prepovedane ali pod strogim nadzorom. Ker pa se druge morebitno škodljive snovi še vedno obsežno uporabljajo, je bila sprejeta zakonodaja, s katero se zagotavlja, da se tveganja, povezana s temi snovmi, ustrezno obvladujejo.

Tveganja za zdravje

Zdravstvene težave, ki jih lahko povzroči delo z nevarnimi snovmi, obsegajo blago draženje oči in kože, pa tudi resne učinke, kot so prirojene motnje in rak. Učinki so lahko akutni ali dolgoročni, nekatere snovi pa imajo lahko kumulativni učinek. Nekatere izmed najpogostejših nevarnosti so:

Nekatere nevarne snovi predstavljajo tveganje za varnost, na primer tveganje požara, eksplozije ali zadušitve. Poleg tega imajo nevarne snovi običajno več teh lastnosti.

Biološki dejavniki

Bakterije, virusi, glive in zajedavci se pojavljajo v številnih sektorjih. Običajno niso vidni, zato tveganja, ki jih predstavljajo, morda niso upoštevana.

Za delavce v nekaterih sektorjih obstaja večja verjetnost, da bodo izpostavljeni škodljivim biološkim dejavnikom: to so delavci v zdravstvu, kmetijstvu, veterinarstvu, sektorju čiščenja in vzdrževanja, na področju ravnanja z odpadnimi vodami in odpadki ter v vrtnarstvu in laboratorijih.

Več o tem:

Nastajajoča tveganja

Nove tehnologije, rastoči sektorji in spremembe v načinu organizacije dela lahko povzročijo večje tveganje za poškodbe zaradi bioloških ali kemičnih dejavnikov. Tako lahko na primer inovativne tehnologije v okoljskem sektorju prinašajo tveganja, o katerih vemo le malo. Poleg tega je nevarnim snovem izpostavljenih čedalje več delavcev v storitvenih poklicih, na primer na področju oskrbe na domu in ravnanja z odpadki, v katerih so izpostavljenosti raznovrstne, ozaveščenost o zadevnih tveganjih pa majhna. Bolj kot kadar koli je ključnega pomena, da delodajalci in delavci razumejo morebitna tveganja in ukrepajo preventivno.

Preberite več o nastajajočih tveganjih, zelenih delovnih mestih in nanomaterialih.

Več informacij o nastajajočih tveganjih:

Preventivni ukrepi in ravnanje z nevarnimi snovmi

Da bi delavce zavarovali pred nevarnimi snovmi, je treba najprej izvesti oceno tveganja. Nato je treba ukrepati tako, da se tveganja v čim večji meri odstranijo ali zmanjšajo. Nazadnje je treba redno spremljati razmere in ocenjevati učinkovitost sprejetih ukrepov.

Države članice in agencija EU-OSHA so razvile številne modele, da bi malim in srednje velikim podjetjem pomagale pri izvedbi ocene tveganja. E-orodje Nevarne snovi delodajalcem nudi podporo in nasvete, potrebne za učinkovito ravnanje z nevarnimi snovmi na delovnem mestu. Zbirka praktičnih orodij in smernic vsebuje praktične ukrepe za delovna mesta, kot so smernice za oceno tveganja in navodila za nadomestitev ali opustitev uporabe nevarnih snovi, študije primerov in različni instrumenti.

V spletni enciklopediji OSHwiki preberite več o orodjih za obvladovanje tveganja nevarnih snovi

Delodajalci morajo poleg tega upoštevati vse ranljive skupine, kot so mladi delavci in noseče ali doječe delavke, za katere se v skladu z zakonodajo zahteva posebno varstvo. Upoštevati je treba tudi druge skupine delavcev, kot so delavci migranti, neusposobljeni ali neizkušeni delavci in pogodbeni delavci, na primer čistilci, ter jim prilagoditi preventivne ukrepe.

Hierarhija preprečevanja

V evropski zakonodaji za zaščito delavcev je določena hierarhija ukrepov, ki jo morajo delodajalci upoštevati pri nadzoru nad tveganji za delavce zaradi nevarnih snovi.

  • Na vrhu te hierarhije nadzornih ukrepov sta opuščanje in nadomeščanje. Kadar je mogoče, je treba uporabo nevarne snovi opustiti na podlagi spremembe postopka ali proizvoda, v katerem se snov uporablja.
  • Če opustitev ni mogoča, je treba nevarno snov nadomestiti s snovjo, ki ni nevarna ali je manj nevarna.
  • Če snovi ali postopka ni mogoče opustiti ali nadomestiti, se lahko izpostavljenost prepreči ali zmanjša s tehničnimi in organizacijskimi ukrepi. Ti na primer vključujejo nadzor nad emisijami pri viru (zaprt sistem ali lokalno izpušno prezračevanje) ali zmanjšanje števila delavcev, izpostavljenih nevarnim snovem, ter trajanja in intenzivnosti izpostavljenosti.
  • V zakonodaji je uporaba osebne varovalne opreme predvidena kot zadnja možnost, ki se uporabi le, kadar se izpostavljenost ne more primerno nadzorovati z drugimi sredstvi.

Več o tem:

Dobro obveščanje

Da bi zagotovili varnost delavcev, jih je treba redno obveščati o:

  • ugotovitvah delodajalčevih ocen tveganja;
  • tveganjih, ki so jim izpostavljeni, in načinih izpostavljenosti;
  • ukrepih, ki jih morajo upoštevati, da poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih;
  • postopkih za preverjanje in odkrivanje morebitnih nepravilnosti;
  • osebi, ki ji morajo sporočati kakršne koli težave;
  • rezultatih spremljanja izpostavljenosti ali zdravstvenega nadzora;
  • preventivnih ukrepih, ki jih je treba upoštevati ob vzdrževalnih delih;
  • ukrepih prve pomoči in postopkih v sili.

Preberite e-dejstvo agencije EU-OSHA o nevarnih snoveh in uspešnem obveščanju na delovnem mestu

Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost

EU in države članice so za številne nevarne snovi določile mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost (OEL), ki jih je treba upoštevati.
V evropskih direktivah o varnosti in zdravju pri delu so navedene tudi zavezujoče (kar pomeni, da jih je treba izpolnjevati) in okvirne (kar pomeni, da si je treba zanje prizadevati) mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost nevarnim snovem. Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost nevarnim snovem so pomembna informacija za oceno in obvladovanje tveganja. Večina držav članic EU določi lastne nacionalne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki običajno zajemajo več snovi kot direktive EU, vendar so bile te vrednosti določene le za malo snovi, ki se trenutno uporabljajo pri delu.

Rakotvorne snovi

Številne nevarne snovi so razvrščene kot rakotvorne snovi, ki bi jim delavci lahko bili izpostavljeni. Nekatere nastajajo pri samih delovnih postopkih.

V EU zaščito delavcev urejajo posebna določila. V skladu z direktivo o rakotvornih snoveh morajo delodajalci oceniti izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem in jo preprečiti ali zmanjšati na najnižjo raven. Poleg izvajanja hierarhije preventivnih ukrepov:

  • morajo delodajalci rakotvorno ali mutageno snov nadomestiti s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki ni nevaren ali je manj nevaren, če je to tehnično izvedljivo;
  • kadar to ni mogoče, morajo delodajalci zagotoviti, da se snov proizvaja in uporablja v zaprtem sistemu, če je to tehnično izvedljivo;
  • kadar zaprt sistem tehnično ni izvedljiv, delodajalci zmanjšajo izpostavljenost na najnižjo raven, ki je tehnično mogoča, omejijo količine in vzdržujejo čim manjše število izpostavljenih delavcev.

Delodajalci morajo tudi:

  • omejiti nevarna območja ter uporabljati ustrezne opozorilne in varnostne znake;
  • načrtovati take delovne postopke, da se zmanjša sproščanje snovi;
  • odstranjevati rakotvorne ali mutagene snovi pri viru, pri čemer morajo spoštovati okolje;
  • uporabljati ustrezne merilne postopke (zlasti za zgodnje odkrivanje neobičajne izpostavljenosti zaradi nepredvidenega dogodka ali nesreče);
  • izvajati individualne varnostne ukrepe, kadar kolektivni ne zadoščajo;
  • izvajati higienske ukrepe (redno čiščenje);
  • izdelati načrte za ukrepanje v izrednih razmerah;
  • uporabljati zapečatene ter jasno in vidno označene vsebnike za skladiščenje, ravnanje in prevoz ter za odlaganje odpadkov.

Poleg tega morajo upoštevati posebne zahteve glede informacij za delavce in organe oblasti ter voditi evidenco izpostavljenih delavcev, meritev in rezultatov zdravstvenega nadzora.

Članka v spletni enciklopediji OSHwiki o azbestu, vdihljivem kristaliničnem silicijevem dioksidu

Obiščite spletni razdelek o raku, povezanem z delom

Več o časovnem načrtu na področju rakotvornih snovi

Pravni zaščitni ukrepi

Vsi, ki so vključeni v ravnanje z nevarnimi snovmi na delovnem mestu, morajo poznati zakonodajni okvir o nevarnih snoveh v EU.

Namen zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu je zaščiti delavce pred varnostnimi in zdravstvenimi tveganji na splošno ter pred nevarnimi snovmi na delovnem mestu (npr. direktiva o kemičnih dejavnikih, direktiva o rakotvornih snoveh in direktive o mejnih vrednostih). Od delodajalcev zahteva izvajanje ocene vseh varnostnih in zdravstvenih tveganj na delovnem mestu, vključno s tveganji zaradi nevarnih snovi, ter določitev ustreznih varnostnih in preventivnih ukrepov. Poiščite povzetke zadevne zakonodaje EU.

Cilj je zagotoviti, da se tveganja obvladujejo pri viru, kolektivni ukrepi – ukrepi za sistematsko zaščito skupine delavcev – pa postanejo prva prednostna naloga.

V skladu z uredbama REACH in CLP morajo proizvajalci in dobavitelji kemikalij zagotoviti standardizirane varnostne oznake, piktograme za nevarnost in varnostne liste, ki vsebujejo informacije o lastnostih snovi in nevarnostih, povezanih z njimi, ter smernice glede shranjevanja, ravnanja in preprečevanja tveganja. Drugi predpisi in smernice zajemajo specifične vidike, kot so proizvodnja, dobava, prevoz in označevanje nevarnih snovi, in ti so pri delu pogosto prav tako pomembni.

Predpisi EU o varnosti in zdravju pri delu so vključeni v nacionalno zakonodajo, države članice pa imajo tudi pravico, da za zaščito delavcev vključijo dodatne ali strožje določbe. Zato je pomembno, da podjetja preverijo posebne zakonske akte v vsaki zadevni državi.

Več o tem: