You are here

Z delom povezane bolezni

V skladu s strateškim okvirom EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020 je ena od prednostnih nalog agencije EU-OSHA podpora preprečevanju z delom povezanih bolezni. Namen tega ni le izboljšati življenje posameznih delavcev, pač pa tudi kar najbolj zmanjšati stroške z delom povezanih bolezni in smrti.

Število nesreč na delovnih mestih se je v zadnjih desetih letih zmanjšalo za 25 %. Vendar pa po ocenah z delom povezane bolezni vsako leto še vedno povzročijo 2,4 milijona smrti po vsem svetu, od tega 200 000 v Evropi. 

S prizadevanji na področju z delom povezanih bolezni želi agencija EU-OSHA ustvariti zbirko dokazov za preprečevanje ter oblikovanje ustreznih politik in praks. Poleg tega želi zagotoviti boljši pregled nad obsegom bremena poklicnih bolezni.

Z delom povezane bolezni vključujejo:

Trenutni projekti

Leta 2015 je agencija EU-OSHA začela raziskovalni projekt, ki zajema tri področja raziskav, politike in praks glede z delom povezanih bolezni:

Opredelitve pojmov in predpisi

„Z delom povezana bolezen“ je vsaka bolezen, ki jo povzročijo ali poslabšajo dejavniki na delovnem mestu. To zajema številne bolezni s kompleksnejšimi vzroki, kar vključuje kombinacijo poklicnih dejavnikov in dejavnikov, ki niso povezani z delom.

„Poklicna bolezen“ je vsaka bolezen, katere glavni vzrok je izpostavljenost fizičnemu, organizacijskemu, kemičnemu ali biološkemu dejavniku tveganja ali kombinaciji teh tveganj pri delu. Poklicne bolezni so v nacionalnih zakonodajah večinoma navedene kot bolezni, ki so posledica izpostavljenosti dejavnikom tveganja pri delu. Priznavanje poklicne bolezni je lahko povezano z izplačilom odškodnine, če je jasno, da med poklicno izpostavljenostjo in boleznijo obstaja vzročna zveza.

Evropski seznam poklicnih bolezni navaja priporočila, katere poklicne bolezni je treba vključiti na nacionalne sezname držav članic. Seznam vsebuje tudi priporočila o uvedbi pravil za izplačilo odškodnine, preprečevanje in zbiranje statističnih podatkov.

Smernice na ravni EU in na nacionalni ravni opredeljujejo diagnostična merila in merila glede izpostavljenosti, na podlagi katerih je mogoče z delom povezano bolezen priznati kot poklicno bolezen s seznama. Za izplačilo odškodnine veljajo dodatna merila, ki so povezana predvsem z najmanjšo stopnjo poškodbe ali nezmožnosti za delo. Številne države članice v letnih poročilih objavljajo podatke o priznanih poklicnih boleznih, na primer v poročilih o stanju varnosti in zdravja pri delu.

Kaj povzroča bolezni pri delu?

Številne bolezni, vključno z rakom, boleznimi dihal, srčno-žilnimi boleznimi, kožnimi boleznimi, kostno-mišičnimi obolenji in duševnimi težavami, lahko povzroči ali poslabša delovno okolje. Čeprav so glavni vzroki takih bolezni morda kompleksni, je za določene vrste izpostavljenosti na delovnem mestu znano, da prispevajo k razvoju ali napredovanju bolezni. To vključuje:

Pomembno je natančno spremljanje tveganj, povezanih s takimi vrstami izpostavljenosti, njihovimi medsebojnimi kombinacijami in kombinacijami teh vrst izpostavljenosti s spreminjajočimi se vzorci dela.

Ozaveščanje in spodbujanje preprečevanja

Dobre prakse na ravni podjetij vključujejo spodbujanje kulture preprečevanja tveganj in dobrega počutja na delovnem mestu. Ključnega pomena je tudi, da podjetja ocenijo in obvladujejo tveganja ter spoštujejo hierarhijo preprečevanja.

Dobra načina za zmanjšanje pojavnosti z delom povezanih bolezni sta tudi proaktivno spremljanje z namenom preprečevanja bolezni in spodbujanje bolj zdravih delovnih mest z dejavnostmi za promocijo zdravja na delovnem mestu.