Podnebne spremembe ter varnost in zdravje pri delu

Iz podatkov je razvidno, da podnebne spremembe že vplivajo na delovna mesta: tretjina delavcev v EU je izpostavljena tveganjem, kot so ekstremna vročina, izredni vremenski pojavi ali slaba kakovost zraka. Ob tem je 31 % delavcev zaskrbljenih zaradi vpliva okoljskih tveganj na njihovo varnost in zdravje pri delu (anketa agencije EU-OSHA OSH Pulse za leto 2025).

Zato je razumevanje s podnebjem povezanih tveganj za varnost in zdravje pri delu ključno za njihovo vrednotenje in obvladovanje. Zato agencija EU-OSHA izvaja razne raziskave, da bi zagotovila poglobljene informacije za politiko, preprečevanje tveganj in prakso o izzivih, ki jih prinašajo podnebne spremembe.

Podnebni vplivi na varnost in zdravje pri delu

Čedalje višje temperature 

Glavna skrb za delavce, ki delajo v zaprtih prostorih in na prostem. Ekstremna vročina lahko povzroči utrujenost, dehidracijo in hude vročinske bolezni ter poslabša kronične bolezni. Fizično delo zvišuje telesno temperaturo, vročinski stres pa poslabša presojo in poveča tveganje za nezgode. Slaba regeneracija med izmenami, zlasti če delavci živijo v neustrezno hlajenih stanovanjih, obremenitev še okrepi.

Ekstremni vremenski pojavi

Predvideva se, da bodo poplave in požari v naravi v vsej Evropi čedalje pogostejši in hujši, njihova posledica pa bodo poškodbe in smrtne žrtve. Hude vremenske razmere lahko povečajo nevarnost utopitve, opeklin ali omrzlin. Reševalni delavci so izpostavljeni dodatnim tveganjem zaradi strupenih plinov, eksplozij in nevarnosti požara.

Onesnaženost zraka 

Hujša onesnaženost zraka in naraščajoče ravni alergenov (npr. večja količina ali večja alergenost cvetnega prahu) zaradi podnebnih sprememb v kombinaciji z drugimi dejavniki povečujejo tveganje za bolezni dihal in druge zdravstvene težave, tako v zaprtih prostorih kot na prostem.

Kdo je ogrožen?

Delavci na prostem

Ključne težave so velika izpostavljenost vročini, ekstremnim vremenskim razmeram, onesnaževalcem in vektorskim nalezljivim boleznim.

• Izpostavljenost soncu povečuje tveganje za nastanek kožnega raka in poslabša kognitivne sposobnosti.
• Ekstremni vremenski pojavi povečujejo možnost za poškodbe, stres in smrtne žrtve.
• Bolezni, kot sta borelioza in denga, se geografsko širijo.

Delovna mesta, ki jim preti škoda:

• Kmetijski in gozdarski delavci: pri čiščenju po naravnih katastrofah so izpostavljeni vročinskemu stresu, boleznim, ki jih prenašajo klopi, onesnaževalcem, alergenom ter tveganju poškodb in kostno-mišičnih obolenj.
• Gradbeni delavci: pogosto delajo v urbanih toplotnih otokih, v katerih so izpostavljeni vročinskemu stresu in tveganjem za nezgode.
• Nujne službe: gasilci, policisti in zdravstveni reševalci utrpijo toplotno izčrpanost, opekline, izpostavljenost strupom, nezgode in psihične obremenitve.

Delavci v zaprtih prostorih

Ranljivi so v času vročinskih valov, zlasti v slabo prezračevanih stavbah ali toplotno intenzivnih panogah.

• Vročina lahko poslabša kognitivne sposobnosti in okrepi sindrom nezdrave zgradbe.
• Zdravstveni delavci, ki v vročih razmerah uporabljajo osebno varovalno opremo, se lahko srečujejo z izčrpanostjo in težavami z dihanjem.
• V času vročinskih valov je večje povpraševanje po zdravstveni oskrbi, kar povzroča velik stres in delovne obremenitve, zlasti za starajoče se osebje v mestnih bolnišnicah, ki so izpostavljene urbanim toplotnim otokom.

Odzivi politike

• Države članice EU od delodajalcev zahtevajo, da opravijo oceno tveganja na delovnem mestu in določijo preventivne ukrepe za zaščito delavcev pred raznimi tveganji na delovnem mestu. Ti ukrepi morajo slediti hierarhiji nadzora, pri čemer imajo prednost tehnične in organizacijske rešitve pred osebnimi ukrepi.
• Nekatera tveganja za varnost in zdravje pri delu so že upoštevana v posebnih direktivah in nacionalnih izvedbenih predpisih.
• Države članice EU različno hitro obravnavajo tveganja za varnost in zdravje pri delu, povezana s podnebnimi razmerami. V nekaterih državah so priporočene mejne temperature vključene v predpise ali kolektivne pogodbe, odvisno od vrste dela in lokacije.
• Ukrepi za blažitev podnebnih sprememb lahko ustvarijo tudi nova tveganja za varnost in zdravje pri delu, na primer v sektorjih obnovljivih virov energije, zelene gradnje ali recikliranja.

Oglejte si glavna poročila in povezane publikacije

Smernice in orodja

• V nekaterih državah članicah EU so že pripravili smernice za obvladovanje izpostavljenosti vročini in UV-žarkom, v nekaterih pa zakonsko uredili področje ustrezne delovne temperature. Ukrepi vključujejo prilagoditev delovnega urnika, zagotovitev prostorov za počitek, hidracijo, hladilne sisteme in zaščitna oblačila.
• Agencija EU-OSHA pripravlja praktične smernice za obvladovanje tveganj, povezanih z vročino, in navodila, kako ukrepati, kadar delavec utrpi vročinsko bolezen.
• Pomembno pa je tudi ozaveščanje delavcev in delodajalcev o vplivih vročine na zdravje na delovnem mestu in o rešitvah za prilagajanje.
• Delodajalci morajo pripraviti načrte za ukrepanje v primeru vročine in lahko uporabijo digitalna orodja, kot so sistemi za zgodnje opozarjanje ali naprave za opozarjanje na vročino.
• Delavcem je treba svetovati in jih usposobiti za uporabo preventivnih ukrepov.

Obeti za prihodnost: prognostična študija o tem, kakšne bodo posledice prihodnjega razvoja dogodkov in kriz, povezanih s podnebnimi spremembami, za varnost in zdravje pri delu.

V tej študiji proučujejo, kako se bo delo prilagodilo „novi normalnosti“, ki nastaja zaradi podnebnih sprememb, ter kaj to pomeni za varnost in zdravje delavcev v prihodnjih desetletjih. Študija ni osredotočena zgolj na neposredna tveganja, kot je denimo vročinski stres, ampak tudi na transformativne spremembe in motnje v delovnih pogojih ter potrebo po razvoju novih politik in praks. Na podlagi ugotovitev te študije bodo oblikovalci politik in deležniki lahko lažje predvideli nepredvidljive težave ter hkrati zagotovili varna in zdrava delovna mesta v prihodnosti.

Agencija EU-OSHA je del evropskega observatorija za podnebje in zdravje, partnerstva med Evropsko komisijo, Evropsko agencijo za okolje (EEA) in drugimi organizacijami, ki Evropi pomaga pri pripravi na zdravstvene izzive, povezane s podnebjem. Observatorij omogoča preprost dostop do ustreznih orodij, podatkov in virov ter spodbuja sodelovanje med številnimi akterji na lokalni in mednarodni ravni.