se nanaša na obseg, v katerem lahko delavci vplivajo na to, kako opravljajo svoje delo. To je lahko na primer povezano z metodami in načrtovanjem dela.

kaže, kako dobro posamezen delavec opravlja vsakodnevno delo na način, ki pomaga organizaciji pri doseganju njenih ciljev.

je pogosta duševna motnja. Vključuje depresivno razpoloženje ali dolgotrajno izgubo zanimanja ter užitka pri običajnih dejavnostih. Depresija se razlikuje od običajnih sprememb razpoloženja in čustvovanja v zvezi z vsakdanjim življenjem. (Depresija je znana tudi kot »depresivna motnja«.) 

so zdravstvene težave, za katere so značilne klinično pomembne motnje v posameznikovi kogniciji, uravnavanju čustev ali vedenju. Običajno so povezane s stisko ali zmanjšano možnostjo udejstvovanja v pomembnih dejavnostih.

je stanje dobrega počutja, v katerem posameznik uresničuje svoje sposobnosti, brez težav obvladuje stres v vsakdanjem življenju, svoje delo opravlja produktivno in je sposoben prispevati k skupnosti, v kateri živi.

pri preprečevanju psihosocialnih tveganj se nanašajo na ukrepe, ki obravnavajo in podpirajo posameznika, v nasprotju z ukrepi, namenjenimi spreminjanju organizacijskih ali tehničnih vidikov dela. Individualni ukrepi se lahko nanašajo na usposabljanje za ravnanje s težavnimi strankami, coaching, dostop do zaupnega svetovanja itd.

je sindrom, ki je posledica kroničnega stresa, povezanega z delom, in za katerega so značilni trije elementi: občutek pomanjkanja energije ali izčrpanosti, povečana mentalna odmaknjenost od dela ali občutki negativizma ali cinizma, povezanega z delom, ter zmanjšana delovna storilnost.

je ponavljajoče in stopnjujoče se ravnanje skupine v organizaciji, katerega namen ali učinek je ustrahovanje, trpinčenje, strašenje, sramotenje ali poniževanje enega ali več sodelavcev. Storilci so lahko nadrejeni, sodelavci, podrejeni, stranke ali kupci oziroma kdor koli, s komer delavec pride v stik pri svojem delu. Medtem ko EU-OSHA opredeljuje móbing izhajajoč iz angleške besede »mob«, tj. kot nekaj, kar se nanaša na skupino agresorjev, se v mnogih evropskih državah izraz móbing uporablja kot sopomenka za nadlegovanje/ustrahovanje.

nasilje tretjih oseb vključuje fizično ali psihično/verbalno nasilje, ki ga izvajajo posamezniki zunaj podjetja in ne sodelavci .

temelji na predpostavki, da imajo ljudje različne kognitivne profile, nevrološke sposobnosti, prednosti in izzive, ki jih je treba priznati in spoštovati.

je proaktivno obravnavanje psihosocialnih nevarnosti na delovnem mestu, od priprave in izvajanja ocenjevanja psihosocialnih tveganj ter načrtovanja in izvajanja ustreznih ukrepov do preučitve ukrepov za zagotavljanje stalnega prilagajanja in izboljševanja intervencij.

je sistematično prepoznavanje psihosocialnih nevarnosti na delovnem mestu in ocenjevanje njihovega potenciala za povzročitev poškodbe ali škode, na podlagi česar se sprejme odločitev o tem, ali bi jih bilo mogoče odpraviti, in, če ne, kateri preventivni ali zaščitni ukrepi bi morali biti sprejeti za obvladovanje tveganja.

je sklop skupnih vrednot, prepričanj, razumevanja in pričakovanj, ki oblikujejo način dela in medsebojnega sodelovanja v organizaciji. Vpliva na komunikacijo, odločanje in splošno delovno okolje.

se v okviru varnosti in zdravja pri delu nanašajo na spremembo organizacijskih vidikov, delovnih procesov in načrtovanje dela, da bi se čim bolj zmanjšala morebitna škoda za delavce. Kar zadeva psihosocialna tveganja, organizacijski ukrepi lahko zajemajo razmejitev odgovornosti in delovnih nalog, jasna navodila, gibljiv delovni čas, kroženje na delovnih mestih, izboljšanje sheme nadomeščanja, oblikovanje organizacijske kulture itd.

pomeni prisotnost delavca na delovnem mestu kljub bolezni ali poškodbi, čeprav mu njegovo stanje onemogoča učinkovito in/ali varno opravljanje dela.

so namenjeni povečanju sposobnosti delavcev za vrnitev na delo in ohranitev zaposlitve po obdobju odsotnosti zaradi bolezni, ki vključujejo kombinacijo zdravstvene oskrbe, rehabilitacije ter ukrepov in podpore, usmerjene v delo.

je namenjena spodbujanju pozitivnega duševnega zdravja s povečevanjem dobrega psihičnega počutja, sposobnosti in odpornosti ter z ustvarjanjem podpornih življenjskih pogojev in okolij. Promocija duševnega zdravja na delovnem mestu zajema pobude delodajalca za izboljšanje duševnega zdravja delavcev.

Obsega skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu.

• izboljšanja organizacije dela in delovnega okolja,
• spodbujanja dejavne udeležbe in
• spodbujanja osebnega razvoja.

je tisto, na katerem se spodbuja dobro psihosocialno počutje delavcev ter dejavno prizadeva za preprečevanje škode psihološkemu in fizičnemu zdravju delavcev, vključno zaradi malomarnosti, nepremišljenosti ali namernih dejanj.

so negativni vidiki psihosocialnih dejavnikov, ki lahko negativno vplivajo na zdravje delavcev in druge organizacijske rezultate, to sta na primer nizka avtonomija ali šibka socialna podpora.

so elementi načrtovanja in upravljanja dela ter njegov socialni in organizacijski okvir, na primer čustvene zahteve, delovna obremenitev, socialna podpora.

je možnost, da psihosocialne nevarnosti povzročijo psihološko, socialno ali fizično škodo. Ko govorimo o psihosocialnih tveganjih, se zato osredotočamo na to, kako se psihosocialne nevarnosti lahko odražajo v dejanskih vplivih na zdravje delavcev in rezultatih organizacije.

se nanaša na prisotnost razlik v določenem okolju. Raznolikost na delovnem mestu lahko pomeni različne osebne značilnosti, vključno z raso, etnično pripadnostjo, spolom, starostjo, spolno usmerjenostjo, vero, statusom invalidnosti, socialno-ekonomskim ozadjem in stopnjo izobrazbe. Raznolika delovna sila je tesno povezana z vključevanjem. Medtem ko se »raznolikost« nanaša na to, kdo, se »vključevanje« nanaša na to, kako. Glej tudi »Vključujoča delovna okolja«.

se nanaša na okoliščine, v katerih je stigmatiziran posameznik negativne poglede in predstave, ki mu jih pripisujejo, ponotranjil kot del svoje identitete.

je kakršna koli oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega ravnanja ali vedenja spolne narave z učinkom ali namenom prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja.

pomeni, da se ljudi obsoja, izključi ali nepravično obravnava, ker imajo težave z duševnim zdravjem. Pogosto temelji na nerazumevanju, strahu ali stereotipih ter lahko povzroči občutek sramu in diskriminacijo.

je mogoče opredeliti kot vzorec čustvenih, kognitivnih, vedenjskih in fizioloških odzivov na neugodne in škodljive vidike vsebine dela, organizacije dela in delovnega okolja. To je stanje, za katero sta značilna visoka stopnja vzburjenja in stiske, pogosto pa tudi občutek, da nalogam nismo kos.

na delovnem mestu je ponavljajoče in stopnjujoče se ravnanje enega ali več posameznikov v organizaciji, katerega namen ali učinek je ustrahovanje, trpinčenje, strašenje, sramotenje ali poniževanje enega ali več sodelavcev. Storilec je lahko nadrejeni, sodelavec, podrejeni, stranka ali kupec oziroma kdor koli, s komer delavec pride v stik pri svojem delu.

na delovnem mestu je ponavljajoče in stopnjujoče se ravnanje enega ali več posameznikov v organizaciji, katerega namen ali učinek je ustrahovanje, trpinčenje, strašenje, sramotenje ali poniževanje enega ali več sodelavcev. Storilec je lahko nadrejeni, sodelavec, podrejeni, stranka ali kupec oziroma kdor koli, s komer delavec pride v stik pri svojem delu.

so tista, ki zagotavljajo, da se vsak delavec počuti cenjenega in priznanega zaradi svojega edinstvenega prispevka, obenem pa se na takem delovnem mestu spoštujejo razlike in raznolikost delavcev. Vključujoča delovna mesta temeljijo na proaktivnih ukrepih za odpravo pristranskosti, diskriminacije in neenakih priložnosti ter se prilagajajo sposobnostim vsakega delavca.

je samomor, katerega vzrok je delo ali h kateremu je delo prispevalo.