Prihodnji razvojni trendi in krize, povezani s podnebnimi spremembami

Osrednji poudarek prognostične študije

• Proučevanje, kako se morajo politike in prakse na področju varnosti in zdravja pri delu razvijati, da bi se prilagodile spreminjajočim se razmeram na delovnem mestu, na katere pomembno vplivajo podnebne spremembe in z njimi povezani razvojni trendi.
• Poleg neposrednih tveganj, povezanih s podnebjem (npr. vročinski stres), se je treba osredotočiti na to, kako bo prilagajanje na nove realne razmere vplivalo na delovne razmere.
• Prepoznavanje novih tveganj za delavce zaradi spreminjajočih se delovnih mest, urnikov, izpostavljenosti in materialov, proizvodnih procesov ter potreb po znanjih in spretnostih.
• Zagotavljanje ključnih pogledov, ki bodo oblikovalcem politik in zainteresiranim stranem pomagali predvideti nove spremembe in motnje – ob hkratnem zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev v prihodnjih desetletjih.

Kaj podnebne spremembe in z njimi povezani razvojni trendi pomenijo za delo, delovna mesta ter varnost in zdravje pri delu

• Podnebne spremembe spreminjajo način dela – od pogostejših suš ali vročinskih valov in poplav do novih prenašalcev bolezni.
• Poleg tega bodo na delovne razmere vplivali s tem povezani ukrepi za preprečevanje in prilagajanje, kot so prenovljena infrastruktura, urbanistično načrtovanje, organizacijski procesi ali vrste delovnih mest.
• Ukrepi za obvladovanje podnebnih sprememb, kot so evropski zeleni dogovor, razogljičenje in prehod na krožno gospodarstvo, bodo močno vplivali na regije, skupnosti in delovna mesta.
• Prilagajanje ustvarja tako izzive kot priložnosti na področju varnosti in zdravja pri delu, saj lahko dejavnosti krožnega gospodarstva, kot so popravila, recikliranje in razstavljanje, ustvarjajo trajnostna delovna mesta, hkrati pa lahko povzročajo nova tveganja, povezana z materiali, ravnanjem z odpadki ali prevozom.
• Te posledice še dodatno krepijo širši dejavniki, saj migracije, geopolitične napetosti in gospodarska negotovost vplivajo na razvoj organizacij in trgov dela.

Tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu, ki jih je treba obravnavati

• Zdravstvena tveganja, povezana s telesnim in duševnim dobrim počutjem, nastajajočimi vektorskimi nalezljivimi boleznimi in novimi vzorci izpostavljenosti.
• Nevarne snovi, onesnaževanje in vročinski stres.
• Potreba po večji odpornosti ter novih znanjih in spretnostih za obvladovanje negotovosti zaradi motenj v poslovanju, ki jih povzroča finančna, tehnična ali družbena nestabilnost.
• Nove tehnologije in profili delovnih mest, ki izhajajo iz ukrepov za obvladovanje podnebnih sprememb (na primer zeleni prehod), kot so obnovljivi viri energije, elektrifikacija, trajnostno gradbeništvo, odporno urbanistično načrtovanje in spremembe prehranskega sistema.
• Čedalje večje neenakosti, ki še posebej prizadenejo starejše delavce in tiste s predhodnimi zdravstvenimi težavami.

Scenariji v prihodnosti

V scenarijih prihodnosti je proučen potencialni posredni vpliv podnebnih sprememb na varnost in zdravje pri delu. Ta metoda oblikuje več možnosti o tem, kaj bi se lahko zgodilo v prihodnosti. To niso napovedi, ampak primeri, iz katerih je razvidno, katere vzajemne vplive bi lahko imele ključne negotovosti. S ponazoritvijo tega, kaj se utegne zgoditi, scenariji ljudem pomagajo, da si lažje zamislijo razne možne izide in razmislijo o njihovih posledicah.

Scenarij 1 – Pravični prehod: To je najboljši možni scenarij, v katerem se podnebna nevtralnost in močna zaščita delavcev razvijata sočasno.

Scenarij 2 – Oaze varnosti in zdravja pri delu: Ob močnih sistemih varnosti in zdravja pri delu ni ukrepanja za obvladovanje podnebnih sprememb, kar povzroča velike neenakosti in odvisnost od avtomatizacije.

Scenarij 3 – Bitka s časom za obvladovanje podnebnih sprememb: Prehitri ukrepi za obvladovanje podnebnih sprememb brez varnostnih ukrepov na področju varnosti in zdravja pri delu ustvarjajo pomembna nova tveganja za delavce.

Scenarij 4 – Upanje navadnih ljudi: Zaradi šibkih institucij se zaščita delavcev samoorganizira, s čimer se poudarja krhkost zanašanja na nedržavne ukrepe.

Čeprav oblikovanje scenarijev temelji na dokazih, med prednostna področja raziskovanja spadajo tesnobnost zaradi podnebnih sprememb, množične migracije, širše gospodarstvo, tehnologija, prilagajanje podnebnim spremembam, nove oblike dela in vrednote ter nastajajoče veščine in poklici.