Preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj sta ključna za dobro duševno zdravje na delovnem mestu. Učinkovite strategije duševnega zdravja se osredotočajo na preprečevanje, podporo in vključenost. Učinkovito odpravljajo stresorje na delovnem mestu, nudijo podporo delavcem, ki se srečujejo s težavami, in spodbujajo vključujoče okolje, ki vsem omogoča uspešno delo. Vodenje in sodelovanje imata ključno vlogo pri preprečevanju in obvladovanju tveganj. Podpora delavcem pri premagovanju poklicnih ali osebnih izzivov ustvarja kulturo pomoči in razumevanja, oblikovanje vključujočih delovnim mest pa zagotavlja raznolikost in sodelovanje.
Preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj, povezanih z delom
Obvladovanje psihosocialnih tveganj je ključno za ustvarjanje delovnih mest, ki podpirajo duševno zdravje. Ocenjevanje in obvladovanje tveganj na delovnem mestu ni le moralna odgovornost in pametna naložba za delodajalce, temveč tudi pravna zahteva iz okvirne direktive 89/391/EGS.
Preprečevanje psihosocialnih tveganj vključuje proučevanje organizacije dela in interakcije med ljudmi. V dobro strukturiranem okolju se duševno zdravje lahko okrepi, medtem ko lahko neustrezno vodeno okolje povzroča stres. Postopek vključuje:
- prepoznavanje psihosocialnih tveganj;
- odpravljanje tveganj ali, če to ni mogoče, njihovo zmanjševanje z organizacijskimi in tehničnimi ukrepi ter
- krepitev sposobnosti delavcev za obvladovanje tveganj, ki jih ni mogoče odpraviti ali obravnavati z organizacijskimi spremembami.
Na zdravem delovnem mestu so psihosocialna tveganja prepoznana, odpravljena ali obvladovana. Nekatera tveganja, kot so visoke čustvene zahteve v zdravstvu ali reševalnih službah, so neločljivo povezana z delom. Vendar jih je mogoče obvladovati, da se zmanjša njihov negativni vpliv. Ne glede na sektor ali velikost podjetja je psihosocialna tveganja mogoče preprečiti ali nadzorovati z ustreznim pristopom.
Učinkovito obvladovanje tveganj zahteva zavezanost vodstva, jasne politike in vloge. Vključenost delavcev je ključnega pomena, saj lahko najbolje prepoznajo težave na delovnem mestu. Za uspešno obvladovanje psihosocialnih tveganj se je izkazalo, da je pomembno stalno sodelovanje.
Podporno psihosocialno delovno okolje spodbuja zaupanje, sodelovanje in boj proti stigmatizaciji ter zagotavlja, da lahko delavci v celoti uporabljajo in razvijajo svoje spretnosti in veščine.
Podpora delavcem, ki se srečujejo s poklicnimi ali osebnimi izzivi
Podpora delavcem je lahko potrebna iz več razlogov, ne glede na to, ali so ti povezani z njihovim delom ali osebnim življenjem. Če na duševno zdravje delavca vpliva stres, povezan z delom, ali psihosocialna tveganja, morajo delodajalci zagotoviti podporo in izvesti korektivne ukrepe takoj, ko je težava ugotovljena. Trajna učinkovitost je odvisna od ustreznega splošnega obvladovanja psihosocialnih tveganj v podjetju.
Delavci imajo lahko težave z duševnim zdravjem ali osebne težave, kot so družinske težave ali žalovanje. To lahko vpliva na njihovo učinkovitost, naloge pa lahko zanje postanejo preobremenjujoče. V takšnih primerih se je pomembno izogniti obtoževanju in se namesto tega osredotočiti na praktično podporo, kot sta začasna prilagoditev dela ali svetovanje. Čeprav ti ukrepi niso zakonsko predpisani, predstavljajo moralno in praktično pomoč ter zagotavljajo zdravje in varnost.
Od delodajalcev se ne pričakuje, da bodo diagnosticirali ali zdravili duševne motnje, lahko pa delavcem pomagajo s prilagoditvijo delovnega okolja in omogočanjem zunanje pomoči, če je ta potrebna. Ukrepi za varnost in zdravje pri delu lahko delavcem pomagajo, da nadaljujejo z delom, ne da bi se njihovo stanje poslabšalo. Takšni ukrepi ne podpirajo le zdravja delavcev, temveč prispevajo tudi k pozitivni kulturi na delovnem mestu, spodbujanju sodelovanja, zmanjševanju fluktuacije in povečanju produktivnosti.
Oblikovanje delovnih mest, ki sprejemajo razlike in odpravljajo ovire za sodelovanje
Nekateri delavci imajo posebne potrebe ali se soočajo s kroničnimi težavami na področju duševnega zdravja. Na delovnem mestu, kjer so te razlike upoštevane, lahko uspešno ostanejo ali se nanj vrnejo, bodisi kratkoročno bodisi dolgoročno. Odpravljanje ovir za sodelovanje je več kot le etična zaveza; gre za strateško naložbo. Dokazi kažejo, da so takšni delavci, če se jih podpira v dobro organiziranem okolju, pogosto zelo produktivni in zavzeti.
Na primer, nevrodivergentne osebe, kot so osebe z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD), avtizmom ali disleksijo, morda potrebujejo prilagojene pogoje, v katerih lahko najbolje izrazijo svoje sposobnosti. Prilagoditve, kot sta zmanjšanje motečih dejavnikov ali prožen delovni čas, jim lahko pomagajo pri uspehu, saj prinašajo edinstvene vidike in povečujejo produktivnost.
Prilagoditve morajo biti oblikovane po meri. Primeri vključujejo manj hrupne delovne prostore, programsko opremo za glasovno upravljanje, prilagodljiv delovni čas ali delo na daljavo. Že majhne spremembe lahko imajo pomemben vpliv. Zadovoljevanje teh potreb je bistveno tudi za nemoteno vrnitev na delo po odsotnosti zaradi duševnega zdravja, zmanjšanje finančnih in psihosocialnih bremen za delavce ter zmanjšanje stroškov podjetja za začasno zaposlovanje.
Ustvarjanje vključujočih delovnih mest zahteva odpravljanje stigmatizacije duševnega zdravja, ki delavcem pogosto preprečuje, da bi poiskali pomoč. Z zmanjševanjem stigmatizacije lahko organizacije spodbujajo bolj zdrava in varna okolja za vse.