Evropski steber socialnih pravic zagotavlja temeljne socialne pravice za varne in zdrave delovne pogoje v Evropi. Steber EU, ki temelji na 20 ključnih načelih, poskuša državljanom zagotoviti nove in učinkovitejše pravice, vključno s poštenimi delovnimi pogoji ter enakimi možnostmi in dostopom do trga dela.
To je zlasti pomembno v okviru stebra EU, saj poskuša zagotoviti temeljne socialne pravice, vključno s poštenimi delovnimi pogoji, enakimi možnostmi in dostopom do trga dela. Kot je navedeno v enem od 20 ključnih načel: „Delavci imajo pravico do delovnega okolja, prilagojenega njihovim poklicnim potrebam, ki jim omogoča daljšo udeležbo na trgu dela.“
Daljša in bolj zdrava delovna življenja lahko zmanjšajo prekarnost ter hkrati izboljšajo produktivnost. Dobra varnost in zdravje pri delu dejansko prinašata številne koristi, kot so manj odsotnosti z dela zaradi bolezni, nižji stroški zdravstvenega varstva, ohranjanje starejših delavcev na delovnih mestih, spodbujanje učinkovitejših delovnih metod in tehnologij ter prispevanje k boljšemu ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem.
Agencija EU-OSHA je leta 2014 začela izvajati triletni projekt za opredelitev učinkovitih politik, strategij in praktičnih pristopov k upravljanju VZD v mikro- in malih podjetjih, ki so ključnega pomena za družbo in gospodarstvo EU.
Vrnitev na delo po srednje- do dolgoročni bolniški odsotnosti je kompleksen proces. Vključuje številne korake in skupno delovanje oseb iz različnih strok, ki morda niso vajene skupnega dela. Glavni poudarek sistemov za vrnitev na delo mora biti na delovnem mestu. Agencija EU-OSHA je zato naročila raziskavo o politikah in sistemih za rehabilitacijo in vrnitev na delo, ki združuje dobre prakse iz vse Evrope.
V Evropi rakavo obolenje vsako leto odkrijejo pri približno 1,6 milijona delovno aktivnega prebivalstva. Vendar pa raziskave, ki so bile predstavljene na delavnici agencije EU-OSHA o raku, povezanem z delom, kažejo, da medtem ko so vzpostavljeni ukrepi za kostno-mišično obolenja in s stresom povezane zdravstvene težave, je manj takih ukrepov za ponovno vključevanje in vrnitev na delo za delavce, ki so zboleli za rakom, vključno z rakom, povezanim z delom.
Na delo se vrača vedno več delavcev, ki so preboleli raka. Spodbujati je treba njihovo rehabilitacijo, tako na področju spodbujanja dobrega počutja te ranljive skupine kot na področju zmanjševanja povezanih družbenih in ekonomskih učinkov. Agencija EU-OSHA je proučila to vprašanje in objavila poročilo o rehabilitaciji in vrnitvi na delo po prebolelem raku ter priporočila za podjetja.
Rehabilitacija in vrnitev na delo po prebolelem raku: Pregled literature
Devet študij primerov o programih za rehabilitacijo/vrnitev na delo