OiRA je orodje, ki je preprosto za uporabo ter mikro in mala podjetja vodi skozi postopek ocenjevanja tveganj. Programska oprema OiRA, ki jo je leta 2009 razvila agencija EU-OSHA in se uporablja od leta 2010, temelji na nizozemskem orodju za izdelavo ocene tveganja, imenovanem RI&E, ki se je izkazalo za zelo uspešno in se obsežno uporablja. 

Programska oprema OiRA agencije EU-OSHA je panožnim socialnim partnerjem (organizacijam delodajalcev in delavcev) in nacionalnim organom (ministrstvom, inšpektoratom za delo, inštitutom s področja varnosti in zdravja) v pomoč pri izdelavi orodij za oceno tveganja za posamezne gospodarske dejavnosti, namenjenih malim podjetjem.

Najnovejše informacije o projektu OiRA (partnerji projekta, orodja OiRA, ki so ali bodo objavljena) so na voljo na spletnem mestu projekta OiRA.

Ocena tveganja je podlaga vsakega pristopa k upravljanju varnosti in zdravja ter je bistvena pri vzpostavitvi zdravega delovnega okolja. 

Agencija EU-OSHA z orodji OiRA podpira strateški okvir EU za zdravje in varnost pri delu za obdobje 2021–2027, ki se je začel izvajati junija 2021. Namen orodij OiRA je bil olajšati izvedbo ocene tveganja ter tako doseči, da bi več mikro in malih podjetij ocenjevalo svoja tveganja in da bi se izboljšala kakovost njihovih ocen. Orodja podjetjem omogočajo, da začnejo (ali izboljšajo) postopek ocenjevanja tveganj. Orodje OiRA lahko tako podjetjem pomaga, da postanejo konkurenčnejša, na primer tako, da znižajo stroške, povezane s poklicnimi boleznimi, in zmanjšajo tveganja nezgod ter izboljšajo splošne delovne razmere in uspešnost organizacije.

Ocena tveganja je danes za številne organizacije običajen postopek. Zaradi preprečevanja tveganj se izvaja na več sto tisoč delovnih mestih po vsej Evropi. Vendar lahko za nekatera podjetja, zlasti mikro in male organizacije, pomeni zapleten postopek. Orodje OiRA ga lahko olajša, saj organizacijam zagotavlja vire, ki jih potrebujejo, da se uspešno spoprimejo s tovrstnim izzivom.

Organizacije, ki bodo uporabljale orodja OiRA, bodo izkoristile tudi nekatere druge prednosti:

• uporaba orodij OiRA je popolnoma brezplačna;
• na voljo so na spletu;
• na voljo je mobilna aplikacija;
• orodja so ciljno naravnana na določeno gospodarsko panogo;
• deloma jih je mogoče prilagoditi zahtevam podjetij;
• omogočajo razvoj načrta ukrepanja in izbiro predlaganih ukrepov s seznama.

Postopek v orodju OiRA vključuje pet ključnih korakov.

1. Priprava: orodje OiRA podjetjem deloma omogoča, da ocene tveganja prilagodijo svojim potrebam, le odgovoriti morajo na nekaj preprostih vprašanj.
2. Prepoznavanje: to vključuje odkrivanje morebitnih nevarnosti pri delu in ugotavljanje, kdo bi jim bil lahko izpostavljen.
3. Vrednotenje: ta stopnja vključuje prednostno razvrščanje prepoznanih tveganj. Prednostna razvrstitev jim bo pozneje pomagala pri odločitvi, katere ukrepe bo treba izvesti najprej.
4. Načrt ukrepanja: s pomočjo orodja se bo nato naredil načrt ukrepanja in odločilo o tem, kako tveganja odpraviti ali obvladovati.
5. Poročilo: nazadnje se samodejno ustvarita poročilo in načrt ukrepanja, ki ju je mogoče natisniti in/ali prenesti, kar omogoča dokumentiranje rezultatov postopka ocene tveganja.

Za prijavo potrebujete le veljaven e-naslov. Vsak posameznik ali organizacija lahko med razpoložljivimi orodji OiRA izbere tisto, ki najbolj ustreza njegovi državi, panogi in podjetju. 

Oglejte si razpoložljiva orodja OiRA, ki so na spletnem mestu projekta OiRA razvrščena po gospodarskih panogah in državah.

Vsa orodja OiRA so ustvarili socialni partnerji in/ali nacionalni organi ali pa so nastala v sodelovanju z njimi. Če ste socialni partner ali nacionalni inštitut/organ ter želite sodelovati in razviti enega ali več panožnih orodij OiRA, lahko več informacij najdete na spletnem mestu projekta OiRA.

Številne organizacije so nanomateriale opredelile na podlagi dejstva, da so to materiali, ki vsebujejo delce z eno ali več zunanjimi razsežnostmi od 1 do 100 nanometrov (nm). Preberite opredelitev nanomaterialov, ki jo je oblikovala Evropska komisija.

Nanomateriali, ki so do desettisočkrat manjši od človeškega lasu, so po velikosti primerljivi z atomi ali molekulami, ime pa so dobili po drobceni strukturi (nanometer je 10–9 metra). Zaradi majhnosti in drugih fizikalnih ali kemijskih lastnosti, ki med drugim vključujejo njihovo obliko in površino, se po svojih lastnostih razlikujejo od enakih – le večjih – materialov. 

Zaradi teh razlik nanomateriali ponujajo nove in vznemirljive priložnosti na področjih, kot so strojništvo, informacijska in komunikacijska tehnologija, medicina in farmacija, če jih naštejemo le nekaj. Vendar so te iste značilnosti, ki določajo edinstvene lastnosti nanomaterialov, odgovorne tudi za njihov učinek na zdravje ljudi in okolje. 

Nanomateriali so naravno prisotni na primer v vulkanskih izbruhih ali pa so lahko stranski proizvodi človekovih dejavnosti, na primer izpušni plini dizelskega goriva ali tobačni dim.  Zlasti zanimivi pa so proizvedeni nanomateriali. In te je mogoče najti že v zelo različnih proizvodih in aplikacijah.

Nekateri od teh nanomaterialov se uporabljajo že desetletja, na primer sintetični amorfni silicijev dioksid v betonu, pnevmatikah in živilih. Drugi so bili odkriti šele pred kratkim, na primer nanotitanov dioksid, ki se uporablja za zaščito pred UV-žarki v barvah ali kremah za sončenje; nanosrebro kot protimikrobno sredstvo v tekstilu in za medicinske namene; ali ogljikove nanocevke, ki se zaradi mehanske trdnosti, majhne teže, oddajanja toplote in električne prevodnosti veliko uporabljajo v elektroniki, za skladiščenje energije, konstrukcije vesoljskih plovil in vozil ter športno opremo. Nove generacije nanomaterialov se še naprej hitro razvijajo, trg zanje pa naj bi se povečal.

Učinki nanomaterialov na zdravje povzročajo resno zaskrbljenost. Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (SCENIHR) je ugotovil, da obstajajo dokazane nevarnosti za zdravje, povezane s številnimi proizvedenimi nanomateriali. Vendar pa vsi nanomateriali nimajo nujno strupenega učinka, zato je med nadaljevanjem sedanjih raziskav potreben pristop, v skladu s katerim se obravnava vsak primer posebej.

Najpomembnejši učinki nanomaterialov so bili ugotovljeni v pljučih in med drugim vključujejo vnetje pljuč in poškodbo tkiva, fibrozo in nastanek tumorjev. Prizadenejo lahko tudi srčno-žilni sistem. Nekatere vrste ogljikovih nanocevk lahko povzročijo podobne učinke kot azbest. Ugotovljeno je bilo, da nanomateriali poleg pljuč dosežejo tudi druge organe in tkiva, vključno z jetri, ledvicami, srcem, možgani, okostjem in mehkimi tkivi.

Trdni nanomateriali v prahu lahko zaradi svoje majhnosti in velike površine pomenijo nevarnost eksplozije, kar za večje grobe delce enake sestave sicer ne drži nujno.

Preberite si poročilo Evropske komisije o Vrstah in uporabah nanomaterialov, vključno z varnostnimi vidiki, in pregled literature agencije EU-OSHA „Izpostavljenost nanodelcem na delovnih mestih”

Delavci lahko pridejo v stik z nanomateriali v proizvodnji. Veliko več delavcev pa jim je lahko izpostavljenih na različnih stopnjah oskrbovalne verige, ko morda niti ne vedo, da so v stiku z nanomateriali; zato je malo verjetno, da so bili sprejeti ustrezni ukrepi za preprečitev izpostavljenosti. Preberite si naš pregled literature o zaznavanju in sporočanju tveganj v zvezi z nanomateriali na delovnem mestu.

Izpostavljenost se torej lahko pojavi v različnih poklicnih okoljih, v katerih se nanomateriali uporabljajo, obdelujejo ali predelujejo, zaradi česar se začnejo prenašati po zraku in se lahko vdihavajo ali pridejo v stik s kožo, na primer pri delu v zdravstvu ali laboratoriju pa vse do dela v vzdrževanju ali gradbeništvu.

Več informacij o izpostavljenosti nanomaterialom na delovnem mestu

Za nanomateriale se uporablja zakonodaja EU o varstvu pri delu, čeprav ti materiali niso izrecno navedeni.  Zlasti pomembne soOkvirna direktiva 89/391/EGS, Direktiva o kemičnih dejavnikih 98/24/ES in Direktiva o rakotvornih in mutagenih snoveh 2004/37/ES ter zakonodaja o kemikalijah (REACH in CLP). To pomeni, da morajo delodajalci oceniti in obvladovati tveganja nanomaterialov na delovnem mestu. Če uporabe in nastanka nanomaterialov ni mogoče odpraviti ali nadomestiti z manj nevarnimi materiali in postopki, je treba izpostavljenost delavcev čim bolj zmanjšati s preventivnimi ukrepi, pri katerih se upošteva hierarhija nadzora in da prednost:

1. tehničnim nadzornim ukrepom pri viru;
2. organizacijskim ukrepom;
3. osebni zaščitni opremi kot zadnji možnosti.

Čeprav je še vedno veliko negotovosti, nevarnosti nanomaterialov za zdravje in varnost vzbujajo veliko zaskrbljenost. Zato morajo delodajalci skupaj z delavci pri izbiri preventivnih ukrepov uporabiti previdnostni pristop k obvladovanju tveganj.

Včasih je težko opredeliti nanomateriale, vire njihovih emisij in stopnje izpostavljenosti; vendar so na voljo navodila in orodja za pomoč pri obvladovanju tveganj, ki jih povzročajo nanomateriali na delovnem mestu.

Preberite si podrobnejše nasvete agencije EU-OSHA, kako obvladovati tveganja nanomaterialov v zdravstvenem sektorju in pri vzdrževalnem delu. Tudi druge organizacije so pripravile uporabno informativno gradivo, na primer o nanomaterialih v gradbeništvu  in notranji opremi ali v raziskavah in razvoju.

Odkrijte, kako druga podjetja obvladujejo nanomateriale iz naših primerov dobre prakse obvladovanja nanomaterialov na delovnem mestu.

Navadno besedo „zelen“ povezujemo z varnostjo, pa vendar – kar je dobro za okolje, ni nujno dobro za varnost in zdravje delavcev, zaposlenih na zelenih delovnih mestih. V nekaj primerih se je že zgodilo, da se je zaradi nove zakonodaje in novih tehnologij, zasnovanih za varstvo okolja, tveganje za delavce povečalo. Zaradi zmanjševanja količine odpadkov, ki se pošiljajo na odlagališča, se je med delavci, ki odpadke obdelujejo, povečalo število nezgod in bolezni.

Nove tehnologije ali delovni postopki, povezani z zelenimi delovnimi mesti, lahko pripeljejo do novih nevarnosti, za obravnavo katerih so potrebne nove kombinacije veščin in spretnosti, ker „starega“ znanja o varnosti in zdravju pri delu ni mogoče kar tako prenesti nanje. Za namestitev sončnega vodnega grelnika so na primer potrebne veščine in spretnosti krovca, vodovodnega inštalaterja in električarja.

Zaradi pričakovane hitre širitve zelenega gospodarstva bi lahko nastale vrzeli v veščinah in spretnostih, ker sicer izkušeni delavci izvajajo postopke, za katere niso bili usposobljeni, kar ogroža njihovo varnost in zdravje. Posledica je lahko tudi večji razkol delovne sile glede na veščine in spretnosti, ker so slabše usposobljeni delavci prisiljeni sprejeti slabše delovne razmere. Ne nazadnje lahko ekonomski in politični pritiski pripeljejo do ignoriranja pomislekov glede varnosti in zdravja pri delu.

Če naj bi bila zelena delovna mesta zares trajnostna, moramo zagotoviti, da so dobra za varnost in zdravje delavcev ter okolje. Tako kot drugje sta tudi v zelenem gospodarstvu varnost in zdravje pri delu bistvena za večjo konkurenčnost in produktivnost. Na tem hitro rastočem področju moramo zagotoviti, da je tisto, kar je dobro za okolje, dobro tudi za delavce.

Glede na pričakovano hitro rast zelenega gospodarstva je pri zelenih delovnih mestih vsa nova ali nastajajoča tveganja za varnost in zdravje pri delu pomembno predvideti še pred njihovim pojavom. Zato je agencija EU-OSHA opravila podrobno študijo Predvidevanja, s katero je preučila morebitni prihodnji razvoj zelenih delovnih mest do leta 2020 in prihodnje izzive na področju varnosti in zdravja pri delu, ki bi jih ta lahko prinesel. V študiji so opredeljeni številni morebitni prihodnji scenariji glede na razvoj zelenih tehnologij v različnih gospodarskih in družbenih razmerah. Njen cilj je opozoriti na morebitna tveganja za varnost in zdravje pri delu in zlasti oblikovalcem politike v EU zagotoviti orodja, ki jim bodo pomagala oblikovati delovna mesta prihodnosti, evropskim delavcem pa ohraniti varnost in zdravje.

Več o tem:

Poročilo o predvidevanjih glede varnosti in zdravja pri delu na zelenih delovnih mestih (The foresight report on OSH in green jobs)

Povzetek poročila in scenariji

Risanke, ki prikazujejo nova in nastajajoča tveganja za varnost in zdravje pri delu v scenarijih

EU-OSHA je tudi temeljiteje raziskala vprašanja varnosti in zdravja pri delu, povezana s posebnimi zelenimi tehnološkimi področji, poudarjenimi v študiji predvidevanja, kot so manjši sistemi za uporabo sončne energije, zelene gradnje ali vetrna energija.

Več o:

• E-fact o varnosti in zdravju pri delu ter manjših sistemih za uporabo sončne energije
• E-fact o varnosti in zdravju pri delu ter zelenih gradnjah
• Varnost in zdravje pri delu ter vetrna energija: preberiteporočilo in povzetek e-facta

Na voljo so tudi kontrolni seznami za pomoč pri opredelitvi morebitnih nevarnosti za varnost in zdravje delavcev, povezanih s temi zelenimi tehnologijami, navedeni pa so tudi primeri preventivnih ukrepov. Ti kontrolni seznami bi se lahko uporabljali kot pomoč pri postopku ocene tveganja na delovnem mestu:

• Kontrolni seznam za varnost in zdravje pri delu ter manjši sistemi za uporabo sončne energije
• Kontrolni seznam za varnost in zdravje pri delu ter zelene gradnje
• Kontrolni seznam za varnost in zdravje pri delu ter vetrna energija