Zdravstvene težave, ki jih lahko povzroči delo z nevarnimi snovmi, obsegajo blago draženje oči in kože, pa tudi resne učinke, kot so prirojene motnje in rak. Učinki so lahko akutni ali dolgoročni, nekatere snovi pa imajo lahko kumulativni učinek. Nekatere izmed najpogostejših nevarnosti so:

• alergije,
• kožne bolezni,
• različne vrste raka,
• reproduktivne težave in prirojene motnje,
• bolezni dihal,
• zastrupitev.

Nekatere nevarne snovi predstavljajo tveganje za varnost, na primer tveganje požara, eksplozije ali zadušitve. Poleg tega imajo nevarne snovi običajno več teh lastnosti.

Bakterije, virusi, glive in zajedavci se pojavljajo v številnih sektorjih. Običajno niso vidni, zato tveganja, ki jih predstavljajo, morda niso upoštevana.

Za delavce v nekaterih sektorjih obstaja večja verjetnost, da bodo izpostavljeni škodljivim biološkim dejavnikom: to so delavci v zdravstvu, kmetijstvu, veterinarstvu, sektorju čiščenja in vzdrževanja, na področju ravnanja z odpadnimi vodami in odpadki ter v vrtnarstvu in laboratorijih.

Več o tem:

• Informativni bilten 41 – Uvod v biološke dejavnike
• Članek v spletni enciklopediji OSHwiki o bioloških dejavnikih
• Zakonodaja EU o bioloških dejavnikih pri delu in preprečevanju poškodb z ostrimi pripomočki ter smernicah za zdravstveni sektor
• Z delom povezane bolezni, ki jih povzročajo biološki dejavniki
• E-dejstvo 53 – Ocena tveganja za biološke dejavnike
• Biološki dejavniki in pandemije: pregled literature in nacionalnih politik
• Informativni bilten 39 – Povzročitelji preobčutljivosti dihal
• Informativni bilten 40 – Povzročitelji kožne preobčutljivosti
• Informativni bilten 100 – Legionela in legionarska bolezen: evropske politike in dobre prakse

Nove tehnologije, rastoči sektorji in spremembe v načinu organizacije dela lahko povzročijo večje tveganje za poškodbe zaradi bioloških ali kemičnih dejavnikov. Tako lahko na primer inovativne tehnologije v okoljskem sektorju prinašajo tveganja, o katerih vemo le malo. Poleg tega je nevarnim snovem izpostavljenih čedalje več delavcev v storitvenih poklicih, na primer na področju oskrbe na domu in ravnanja z odpadki, v katerih so izpostavljenosti raznovrstne, ozaveščenost o zadevnih tveganjih pa majhna. Bolj kot kadar koli je ključnega pomena, da delodajalci in delavci razumejo morebitna tveganja in ukrepajo preventivno.

Preberite več o nastajajočih tveganjih, zelenih delovnih mestih in nanomaterialih.

Več informacij o nastajajočih tveganjih:

• Prednostne naloge za raziskave o varnosti in zdravju pri delu v Evropi: 2013–2020
• Poročilo – Zelena delovna mesta ter varnost in zdravje pri delu: Predvidevanje novih in nastajajočih tveganj, povezanih z novimi tehnologijami, do leta 2020 in Povzetek
• E-dejstvo 72 – Orodja za ravnanje z nanomateriali na delovnem mestu in preventivni ukrepi
• E-dejstvo 74 – Nanomateriali pri vzdrževalnih delih: poklicna tveganja in preprečevanje

Da bi delavce zavarovali pred nevarnimi snovmi, je treba najprej izvesti oceno tveganja. Nato je treba ukrepati tako, da se tveganja v čim večji meri odstranijo ali zmanjšajo. Nazadnje je treba redno spremljati razmere in ocenjevati učinkovitost sprejetih ukrepov.

Države članice in agencija EU-OSHA so razvile številne modele, da bi malim in srednje velikim podjetjem pomagale pri izvedbi ocene tveganja. E-orodje Nevarne snovi delodajalcem nudi podporo in nasvete, potrebne za učinkovito ravnanje z nevarnimi snovmi na delovnem mestu. Zbirka praktičnih orodij in smernic vsebuje praktične ukrepe za delovna mesta, kot so smernice za oceno tveganja in navodila za nadomestitev ali opustitev uporabe nevarnih snovi, študije primerov in različni instrumenti.

V spletni enciklopediji OSHwiki preberite več o orodjih za obvladovanje tveganja nevarnih snovi. 

Delodajalci morajo poleg tega upoštevati vse ranljive skupine, kot so mladi delavci in noseče ali doječe delavke, za katere se v skladu z zakonodajo zahteva posebno varstvo. Upoštevati je treba tudi druge skupine delavcev, kot so delavci migranti, neusposobljeni ali neizkušeni delavci in pogodbeni delavci, na primer čistilci, ter jim prilagoditi preventivne ukrepe.

Hierarhija preprečevanja

V evropski zakonodaji za zaščito delavcev je določena hierarhija ukrepov, ki jo morajo delodajalci upoštevati pri nadzoru nad tveganji za delavce zaradi nevarnih snovi.

• Na vrhu te hierarhije nadzornih ukrepov sta opuščanje in nadomeščanje. Kadar je mogoče, je treba uporabo nevarne snovi opustiti na podlagi spremembe postopka ali proizvoda, v katerem se snov uporablja.
• Če opustitev ni mogoča, je treba nevarno snov nadomestiti s snovjo, ki ni nevarna ali je manj nevarna.
• Če snovi ali postopka ni mogoče opustiti ali nadomestiti, se lahko izpostavljenost prepreči ali zmanjša s tehničnimi in organizacijskimi ukrepi. Ti na primer vključujejo nadzor nad emisijami pri viru (zaprt sistem ali lokalno izpušno prezračevanje) ali zmanjšanje števila delavcev, izpostavljenih nevarnim snovem, ter trajanja in intenzivnosti izpostavljenosti.
• V zakonodaji je uporaba osebne varovalne opreme predvidena kot zadnja možnost, ki se uporabi le, kadar se izpostavljenost ne more primerno nadzorovati z drugimi sredstvi.

Več o tem:

• Razdelek v spletni enciklopediji OSHwiki o obvladovanju tveganj zaradi nevarnih snovi
• PPT Nevarne snovi in ocena tveganja (v 22 jezikih)
• Informativni list: Zamenjava nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu
• E-dejstvo 66 – Vzdrževanje in nevarne snovi

Dobro obveščanje

Da bi zagotovili varnost delavcev, jih je treba redno obveščati o:

• ugotovitvah delodajalčevih ocen tveganja;
• tveganjih, ki so jim izpostavljeni, in načinih izpostavljenosti;
• ukrepih, ki jih morajo upoštevati, da poskrbijo za svojo varnost in varnost drugih;
• postopkih za preverjanje in odkrivanje morebitnih nepravilnosti;
• osebi, ki ji morajo sporočati kakršne koli težave;
• rezultatih spremljanja izpostavljenosti ali zdravstvenega nadzora;
• preventivnih ukrepih, ki jih je treba upoštevati ob vzdrževalnih delih;
• ukrepih prve pomoči in postopkih v sili.

Preberite e-dejstvo agencije EU-OSHA o nevarnih snoveh in uspešnem obveščanju na delovnem mestu

Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost

EU in države članice so za številne nevarne snovi določile mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost (OEL), ki jih je treba upoštevati.

V evropskih direktivah o varnosti in zdravju pri delu so navedene tudi zavezujoče (kar pomeni, da jih je treba izpolnjevati) in okvirne (kar pomeni, da si je treba zanje prizadevati) mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost nevarnim snovem. Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost nevarnim snovem so pomembna informacija za oceno in obvladovanje tveganja. Večina držav članic EU določi lastne nacionalne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki običajno zajemajo več snovi kot direktive EU, vendar so bile te vrednosti določene le za malo snovi, ki se trenutno uporabljajo pri delu.

Številne nevarne snovi so razvrščene kot rakotvorne snovi, ki bi jim delavci lahko bili izpostavljeni. Nekatere nastajajo pri samih delovnih postopkih.

V EU zaščito delavcev urejajo posebna določila. V skladu z direktivo o rakotvornih snoveh morajo delodajalci oceniti izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem in jo preprečiti ali zmanjšati na najnižjo raven. Poleg izvajanja hierarhije preventivnih ukrepov:

• morajo delodajalci rakotvorno ali mutageno snov nadomestiti s snovjo, zmesjo ali postopkom, ki ni nevaren ali je manj nevaren, če je to tehnično izvedljivo;
• kadar to ni mogoče, morajo delodajalci zagotoviti, da se snov proizvaja in uporablja v zaprtem sistemu, če je to tehnično izvedljivo;
• kadar zaprt sistem tehnično ni izvedljiv, delodajalci zmanjšajo izpostavljenost na najnižjo raven, ki je tehnično mogoča, omejijo količine in vzdržujejo čim manjše število izpostavljenih delavcev.

Delodajalci morajo tudi:

• omejiti nevarna območja ter uporabljati ustrezne opozorilne in varnostne znake;
• načrtovati take delovne postopke, da se zmanjša sproščanje snovi;
• odstranjevati rakotvorne ali mutagene snovi pri viru, pri čemer morajo spoštovati okolje;
• uporabljati ustrezne merilne postopke (zlasti za zgodnje odkrivanje neobičajne izpostavljenosti zaradi nepredvidenega dogodka ali nesreče);
• izvajati individualne varnostne ukrepe, kadar kolektivni ne zadoščajo;
• izvajati higienske ukrepe (redno čiščenje);
• izdelati načrte za ukrepanje v izrednih razmerah;
• uporabljati zapečatene ter jasno in vidno označene vsebnike za skladiščenje, ravnanje in prevoz ter za odlaganje odpadkov.

Poleg tega morajo upoštevati posebne zahteve glede informacij za delavce in organe oblasti ter voditi evidenco izpostavljenih delavcev, meritev in rezultatov zdravstvenega nadzora.

Članka v spletni enciklopediji OSHwiki o azbestu, vdihljivem kristaliničnem silicijevem dioksidu

Obiščite spletni razdelek o raku, povezanem z delom

Več o časovnem načrtu na področju rakotvornih snovi

Vsi, ki so vključeni v ravnanje z nevarnimi snovmi na delovnem mestu, morajo poznati zakonodajni okvir o nevarnih snoveh v EU.

Namen zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu je zaščiti delavce pred varnostnimi in zdravstvenimi tveganji na splošno ter pred nevarnimi snovmi na delovnem mestu (npr. direktiva o kemičnih dejavnikih, direktiva o rakotvornih snoveh in direktive o mejnih vrednostih). Od delodajalcev zahteva izvajanje ocene vseh varnostnih in zdravstvenih tveganj na delovnem mestu, vključno s tveganji zaradi nevarnih snovi, ter določitev ustreznih varnostnih in preventivnih ukrepov. Poiščite povzetke zadevne zakonodaje EU.

Cilj je zagotoviti, da se tveganja obvladujejo pri viru, kolektivni ukrepi – ukrepi za sistematsko zaščito skupine delavcev – pa postanejo prva prednostna naloga.

V skladu z uredbama REACH in CLP morajo proizvajalci in dobavitelji kemikalij zagotoviti standardizirane varnostne oznake, piktograme za nevarnost in varnostne liste, ki vsebujejo informacije o lastnostih snovi in nevarnostih, povezanih z njimi, ter smernice glede shranjevanja, ravnanja in preprečevanja tveganja. Drugi predpisi in smernice zajemajo specifične vidike, kot so proizvodnja, dobava, prevoz in označevanje nevarnih snovi, in ti so pri delu pogosto prav tako pomembni.

Predpisi EU o varnosti in zdravju pri delu so vključeni v nacionalno zakonodajo, države članice pa imajo tudi pravico, da za zaščito delavcev vključijo dodatne ali strožje določbe. Zato je pomembno, da podjetja preverijo posebne zakonske akte v vsaki zadevni državi.

• Informativni list: Zakonodajni okvir o nevarnih kemičnih snoveh na delovnih mestih

Več o tem:

• Registracija, evalvacija, avtorizacija in omejevanje kemikalij (uredba REACH)
• Uredba o razvrščanju, označevanju in pakiranju (CLP)

Mnoge lastnosti, kot so razumnost, strateško razmišljanje, celovito dojemanje in sposobnost presoje, se s staranjem izboljšujejo ali prvič pojavijo. Poleg tega se s starostjo povečujejo tudi delovne izkušnje in strokovno znanje.

Vendar se nekatere funkcionalne zmožnosti, zlasti fizične in senzorične, zaradi naravnega procesa staranja zmanjšujejo. Morebitne spremembe funkcionalnih zmožnosti je treba upoštevati pri oceni tveganja (glej spodaj), delo in delovno okolje pa je treba navedenim spremembam prilagoditi.

Spremembe funkcionalnih zmožnosti, ki so povezane s staranjem, zaradi individualnih razlik v načinu življenja, prehranjevanju, telesni pripravljenosti, genetski nagnjenosti k boleznim, stopnji izobrazbe ter na delovnem mestu in v drugih okoljih niso enotne.

Starejši delavci niso homogena skupina; med posamezniki iste starosti lahko obstajajo znatne razlike.

Poslabšanje zdravstvenega stanja kot posledica staranja je v glavnem povezano s fizičnimi in senzoričnimi zmožnostmi, ki so bistvene pri težkem fizičnem delu. Zaradi prehoda z ekstraktivne in predelovalne industrije na storitve in industrijo, ki temelji na znanju, povečanja avtomatizacije in mehanizacije dela ter uporabe opreme na električni pogon se je zmanjšala potreba po težkem fizičnem delu.

Glede na te nove okoliščine so vse bolj cenjene mnoge sposobnosti in spretnosti, povezane s starejšimi osebami, kot so dober čut za medosebne odnose, delo s strankami in zavedanje o kakovosti.

Poleg tega so mnoge spremembe, povezane s starostjo, pri nekaterih poklicnih dejavnostih bolj pomembne kot pri drugih. Spremembe, povezane z ravnotežjem, so na primer pomembne za gasilce in reševalno osebje, ki delajo v izjemnih razmerah, nosijo težko opremo ter dvigujejo in prenašajo ljudi; zmanjšana sposobnost za oceno oddaljenosti od premikajočih se predmetov in njihove hitrosti je pomembna za nočno vožnjo, vendar ne vpliva na pisarniške delavce.

Starost je le en vidik raznolike delovne sile. Starosti primerna ocena tveganja pomeni, da se pri oceni tveganja upoštevajo značilnosti različnih starostnih skupin, povezane s starostjo, vključno z morebitnimi spremembami funkcionalnih zmožnosti in zdravstvenega stanja.

Tveganja, ki zadevajo starejše delavce, vključujejo zlasti:

• težke fizične obremenitve;
• nevarnosti, povezane z delom v izmenah,
• vroče, hladno ali hrupno delovno okolje.

Ker se razlike med posamezniki s starostjo povečujejo, predpostavke ne bi smele temeljiti zgolj na starosti. Pri oceni tveganja je treba upoštevati delovne zahteve, povezane s posameznikovimi sposobnostmi in njegovim zdravstvenim stanjem.

Pridobite več informacij o spletnih interaktivnih orodjih za ocenjevanje tveganja (OiRA), ki so trenutno na voljo, starosti primernih ocenah tveganja in o tem, kdo je vključen.

Delovna sposobnost je ravnovesje med delom in individualnimi zmožnostmi; kadar so delo in individualni viri dobro usklajeni, je delovna sposobnost dobra. Temeljni dejavniki, ki nanjo vplivajo, so:

• zdravje in funkcionalne zmožnosti;
• izobrazba in usposobljenost;
• vrednote, odnosi in motiviranost;
• delovno okolje in skupnost;
• vsebina dela, delovne obremenitve in organizacija dela.

Delovno sposobnost je mogoče izmeriti z indeksom delovne sposobnosti (Work Ability Index – WAI). Koncept delovne sposobnosti kaže, da je treba v ukrepih na delovnem mestu za spodbujanje delovne sposobnosti zajeti vse te dejavnike.

Na zdravje ljudi v poznejšem obdobju življenja vpliva njihov odnos do zdravja v zgodnejših letih. Proces zmanjševanja funkcionalnih zmožnosti je mogoče upočasniti in omejiti z zdravim načinom življenja, kot sta redna telesna dejavnost in zdravo prehranjevanje. Delovno mesto ima ključno vlogo pri spodbujanju zdravega načina življenja in obstranskih dejavnosti, ki preprečujejo zmanjševanje telesnih sposobnosti, ter tako prispeva k ohranjanju delovne sposobnosti. Promocija zdravja na delovnem mestu zajema različne teme, vključno s prehrano in prehranjevanjem, uživanjem alkohola, opuščanjem kajenja ter zadostno količino telesne vadbe, počitka in spanca.

Dobro zasnovana delovna mesta koristijo vsem starostnim skupinam, vključno s starejšimi delavci. S spremembami sposobnosti je treba prilagoditi tudi način dela, na primer s:

• ponovnim načrtovanjem delovnega mesta ali kroženjem na delovnih mestih;
• pogostejšimi kratkimi premori;
• izboljšanjem organizacije dela v izmenah, npr. sistemom hitrega (2 do 3-dnevnega) kroženja pri delu v izmenah;
• dobro osvetljenostjo in nadzorom hrupa ter
• dobro ergonomsko zasnovano opremo.

Dolgotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni lahko povzroči težave v duševnem zdravju, socialno izključenost in predčasen odhod s trga dela. Omogočanje lažje vrnitve na delo po odsotnosti zaradi bolezni je ključno za pomoč starajoči se delovni sili. Primera pobud za spodbujanje vrnitve na delo, sprejetih v evropskih državah, sta v Združenem kraljestvu oblikovano „obvestilo o okrevanju“, ki nadomešča obvestilo o bolniškem dopustu, in intervencijski projekt za vrnitev na delovno mesto, ki so ga začeli na Danskem.

Preberite poročilo agencije EU-OSHA Vrnitev na delo, več informacij pa boste pridobili iz ustreznih informativnih biltenov.

Cilj kampanje za zdravo delovno okolje za obdobje med letoma 2026–2028 z naslovom „Skupaj za duševno zdravje na delovnem mestu“ je ozaveščati o vplivu psihosocialnih tveganj ter spodbujati podporno, vključujoče in psihično prijetno delovno okolje v vseh gospodarskih panogah.

Kampanja je del širšega strateškega okvira Evropske komisije za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027. Ta tematika je vse pomembnejša, saj podatki kažejo na splošno poslabšanje duševnega zdravja v Evropi: po podatkih raziskave OSH Pulse iz leta 2025 namreč 37 % delavcev poroča o splošni utrujenosti, 29 % pa jih doživlja stres, depresijo ali tesnobo.

Pet prednostnih področij te kampanje:

• ocena in obvladovanje psihosocialnih tveganj,
• nadlegovanje, spolno nadlegovanje in nasilje,
• fizična tveganja in duševno zdravje,
• psihosocialna tveganja v sektorju zdravstvenega in socialnega varstva,
• podpora duševnemu zdravju na delovnem mestu.

Kampanja za zdravo delovno okolje za obdobje 2023–2025 ozavešča o vplivu novih digitalnih tehnologij na delo in delovno okolje ter s tem povezanih izzivih in priložnostih na področju varnosti in zdravja pri delu. Zagotavlja tudi platformo za izmenjavo primerov dobre prakse.

V skladu s pristopom „vizija nič“ k smrtim, povezanim z delom, iz strateškega okvira EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 ter cilji evropske digitalne strategije je namen kampanje vključiti varnost in zdravje pri delu v širšo politično razpravo EU ter upoštevati razsežnost spola in potrebe posebnih skupin delavcev, ki so izpostavljeni večjemu tveganju.

Kampanja je sestavljena iz petih prednostnih področij:

• Delo na digitalnih platformah
• Napredna robotika in umetna inteligenca
• Delo na daljavo
• Pametni digitalni sistemi
• Upravljanje delavcev z umetno inteligenco

Kampanja temelji predvsem na ugotovitvah in virih pregleda varnosti in zdravja pri delu v zvezi z digitalizacijo za obdobje 2020–2023, vključuje pa tudi raziskave agencije EU-OSHA na drugih področjih, kot so prognostične študije in pregled varnosti in zdravja pri delu v zvezi s podporo skladnosti.

Kampanja zaobdobje 2020–2022je osredotočena na preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, povezanih z delom. 

Kostno-mišična obolenja so ena najpogostejših oblik poklicnih bolezni v Evropi.

Tveganja v zvezi s telesno držo, izpostavljenost ponavljajočim se gibom ali utrujajočim in bolečim položajem, nošenje ali premikanje težkih bremen – vsi našteti zelo pogosti dejavniki tveganja na delovnem mestu lahko povzročijo kostno-mišična obolenja. Glede na to, kako pogosta so kostno-mišična obolenja, povezana z delom, je jasno, da je treba storiti več na področju ozaveščanja o načinu njihovega preprečevanja.

Kampanja ponuja celovit pogled na vzroke te trajne težave. Cilj kampanje je širiti kakovostne informacije o težavi, spodbujati celostni pristop k njenemu reševanju ter ponuditi praktična orodja in rešitve, ki so lahko v pomoč na delovnem mestu. 

Več informacij o kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom

Izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem na delovnih mestih je v Evropi pogostejša, kot večina ljudi misli, zato je treba narediti več, da jih zaščitimo pred takšnimi nevarnostmi. Cilj kampanje Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta 2018–2019 je bilo ozaveščanje o tveganjih, ki jih povzročajo nevarne kemične snovi na delovnem mestu, ter spodbujanju kulture preprečevanja tveganj s širjenjem gradiva o kampanji in izvajanjem promocijskih ter motivacijskih dejavnosti. V okviru kampanje je bila vzpostavljena zbirka znanja o tem, kako učinkovito ravnati z nevarnimi snovmi, vključno z informacijami o obstoječem pravnem in političnem okviru, rešitvami z dobro prakso, orodji in instrumenti ter predlogi za uspešno komunikacijo in ozaveščanje.

Poseben poudarek kampanje je bil na ranljivih skupinah, nadomestitvi nevarnih snovi z varnejšimi ter rakotvornih snoveh in raku, povezanem z delom, ki zajema največji delež življenjsko nevarnih poklicnih bolezni v EU. Agencija EU-OSHA tudi po zaključku kampanje ostaja dejavni partner Časovnega načrta o rakotvornih snoveh, tj. evropskega akcijskega programa za zmanjšanje izpostavljenosti tem snovem.

Več informacij o varnem ravnanju z nevarnimi snovmi pri delu

Kampanja Zdrava delovna mesta za vse generacije je krepila pomen trajnostnega dela – to pomeni varne in zdrave delovne pogoje od začetka do konca življenja. Ker se delovna sila v Evropi stara in starostna doba za upokojitev povišuje, je še toliko bolj pomembno, da so delovne pogoji varni, zdravi in pošteni. To bo ljudem omogočilo, da bodo delali dlje in se upokojili v dobrem zdravstvenem stanju. 
Kampanja je poudarila načine za obvladovanje varnosti in zdravja pri delu v smislu starajoče se delovne sile ter spodbudila izmenjavo informacij in dobrih praks. Demografske spremembe vplivajo na večino delovnih mest v Evropi. Vendar pa lahko z uvajanjem ukrepov, ki zagotavljajo vzdržno delo, podjetja in organizacije zmanjšajo negativne učinke in povečajo produktivnost ter zagotovijo varnejše in bolj zdravo delo za vse. 

 Več informacij o staranju ter varnosti in zdravju pri delu

Slabo psihosocialno delovno okolje ima lahko škodljive posledice za zdravje delavcev.

Psihosocialna tveganja se pojavljajo na vsakem delovnem mestu, vendar jih je mogoče uspešno ocenjevati in obvladovati že z omejenimi sredstvi. Ta kampanja delavcem in delodajalcem zagotavlja podporo in smernice pri obvladovanju stresa in psihosocialnih tveganj, povezanih z delom, ter spodbuja uporabo praktičnih in za uporabo preprostih orodij, ki lahko to nalogo olajšajo

 Več informacij o psihosocialnih tveganjih in stresu pri delu

Kampanja agencije EU-OSHA za obdobje 2012–2013 je osredotočena na preprečevanje tveganj. Povedano na kratko, pri preprečevanju gre za obvladovanje z delom povezanih tveganj s končnim ciljem zmanjšati število nezgod, povezanih z delom, in poklicnih bolezni.

Končno odgovornost za obvladovanje tveganj nosijo delodajalci in višje vodstvo, vendar bodo njihova prizadevanja brez dejavnega sodelovanja delavcev nedvomno spodletela.

Zaradi tega je pri kampanji poseben poudarek namenjen temu, kako pomembno je, da višje vodstvo izpolnjuje svojo vodstveno vlogo in da lastniki podjetij dejavno sodelujejo z delavci.

Več informacij o vodstvu in sodelovanju delavcev

Vzdrževanje je dejavnost, ki je prisotna povsod. Vpliva na vsa delovna mesta v vseh gospodarskih panogah ter na zaposlene na vseh ravneh. Vzdrževanje se torej ne nanaša samo na delavce, katerih delovne naloge vključujejo vzdrževanje.

V tej kampanji je bil poudarjen pomen varnega vzdrževanja kot nečesa, kar je bistveno za dobro delovno prakso, pri kateri so upoštevani vsi vidiki varnosti in zdravja pri delu.

Čeprav med posameznimi gospodarskimi panogami obstajajo razlike (na primer glede na posamezne vrste strojev, ki se uporabljajo), so bila v tej kampanji opredeljena splošna načela pravilnega vzdrževanja, ki veljajo za najrazličnejša delovna okolja v Evropi.

Cilji kampanje:

• ozaveščanje o pomembnosti vzdrževalnih del za varnost in zdravje delavcev, tveganjih, povezanih z vzdrževanjem, in potrebi po varnem vzdrževanju;
• ozaveščanje o pravnih in drugih obveznostih delodajalcev v zvezi z varnostjo pri izvajanju vzdrževalnih del in o njegovi gospodarski upravičenosti;
• spodbujanje enostavnega, strukturiranega pristopa k upravljanju varnosti in zdravja pri vzdrževalnih delih na podlagi ustrezne ocene tveganja („pet osnovnih pravil za varno vzdrževanje“).

Končni cilj pa je seveda prispevati k zmanjšanju števila ljudi, ki se poškodujejo ali zbolijo zaradi neustreznega ali nezadostnega vzdrževanja – zdaj in v prihodnosti.

Več informacij:

• OSHwiki
• Publikacije

Ocenjevanje tveganj je temelj upravljanja varnosti in zdravja pri delu.

Splošni cilj te kampanje je bil uveljaviti celosten pristop k obvladovanju in ocenjevanju tveganj, ki bi bil organizacijam v pomoč pri sistematičnem izvajanju tega postopka in ukrepanju na podlagi dobljenih rezultatov.

Njen namen je bil ozaveščati o zakonskih obveznostih, na podlagi katerih morajo delodajalci izvajati ocene tveganja, pa tudi pojasniti postopek ocenjevanja tveganj, ki ni nujno zapleten, birokratski ali naloga, ki jo lahko opravljajo samo strokovnjaki. Kampanja je zagovarjala preprost pristop po korakih, ki zajema posvetovanje z delavci in njihovo vključevanje.

Naše spletno interaktivno orodje za ocenjevanje tveganj (OiRA) je zapuščina te kampanje in se lahko šteje za odgovor 21. stoletja na izziv spodbujanja varnosti in zdravja pri delu v mikro in malih podjetjih. Projekt OiRA lahko več tisoč malim podjetjem iz vse EU pomaga enostavno in stroškovno učinkovito oceniti tveganja.

Več informacij:

• OSHwiki
• Spletno mesto OiRA

S Pobudo za zdravo delovno okolje smo želeli delodajalcem in delavcem v malih in srednje velikih podjetjih (MSP) zagotoviti lahek dostop do informacij o tem, kako narediti delovna mesta varnejša, bolj zdrava in produktivnejša.

Kampanja je potekala v 12 evropskih državah članicah, in sicer v Bolgariji, na Cipru, Češkem, v Estoniji, na Madžarskem, v Latviji, Litvi, na Malti, Poljskem, v Romuniji, na Slovaškem in v Sloveniji, poleg tega pa še v Turčiji in na Hrvaškem.

Osredotočena je bila na mala in srednja podjetja s sporočilom: „Varnost in zdravje pri delu – skrb vsakogar. Dobro za vas. Dobro za posel!“

Več informacij o varnosti in zdravju pri delu v mikropodjetjih in malih podjetjih

Kostno-mišična obolenja, ki vplivajo na mišice, sklepe, kite, vezi in živčevje, so najpogostejši razlog za odsotnost z dela v skoraj vseh državah članicah EU.

Namen te kampanje je bil uveljaviti celosten pristop k obvladovanju te težave s poudarkom na zamisli, da morajo delodajalci, delavci in vlada sodelovati, če želijo zmanjšati število teh obolenj.

V okviru kampanje je bil poudarjen pojem „obvladati breme“ ob upoštevanju ne le bremena, ki se na primer premešča, ampak vseh obremenitev telesa zaradi dejavnikov okolja in hitrosti opravljanja delovnih nalog.

Poudarjen je bil tudi pomen ohranjanja, rehabilitacije in ponovnega vključevanja delavcev, ki trpijo ali so trpeli za kostno-mišičnimi obolenji.

Več informacij o kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom

Cilj te kampanje je bilo zagotavljanje, da mladi varno in zdravo začnejo svoje poklicno življenje.

Mladi so na delovnih mestih še posebno ranljivi, ker tam pogosto ni ustrezno poskrbljeno za njihovo varnost in zdravje pri delu.

Vendar je mogoče številne nezgode in zdravstvene težave, ki prizadenejo mlade delavce, preprečiti, mladi pa so dovzetni za informacije v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu ter bodo, če so seznanjeni z možnimi nevarnostmi, ukrepali, da bi se zavarovali.

Kampanja je vključevala spodbujanje ozaveščenosti o tveganjih med mladimi delavci in njihovimi delodajalci, pa tudi v šolah in na univerzah: mlade smo želeli ozavestiti dovolj zgodaj, da bi nanje prenesli kulturo preprečevanja tveganj.

Več informacij o mladih ter varnosti in zdravju pri delu

Hrupu niso izpostavljeni samo delavci v panogah, kot sta gradbeništvo in proizvodnja. Hrup je lahko težava v številnih delovnih okoljih, od tovarn do kmetij, klicnih centrov in koncertnih dvoran.

Ta kampanja je bila usmerjena v vprašanje obvladovanja hrupa pri delu s sloganom „Hrup pri delu – lahko da vas bo stalo več kot samo sluh“.

Več informacij o težavah s hrupom je na voljo v spletni enciklopediji OSHwiki

Gradbeništvo je ena od najobsežnejših panog v Evropi.

Žal pa je ta sektor tudi med najslabšimi, kar zadeva rezultate na področju varnosti in zdravja pri delu – težava, ki poleg strašnega človeškega trpljenja, ki ga povzroča, podjetja in davkoplačevalce vsako leto stane več milijard evrov.

Ta kampanja je bila zasnovana, da bi vsem zainteresiranim stranem v panogi pomagala vzpostaviti varnejše, bolj zdravo in produktivnejše delovno okolje.

Več informacij: OSHwiki

Milijoni delavcev iz vse Evrope so na svojih delovnih mestih izpostavljeni nevarnim snovem, neobvladovanje z njimi povezanih tveganj pa lahko najrazličnejše ogrozi zdravje ljudi.

Evropska zakonodaja določa, da morajo delodajalci taka tveganja obvladovati, poleg tega je na voljo zelo veliko napotkov za delodajalce in delavce, vendar jih je treba upoštevati, če naj zaščitimo zdravje delavcev.

Ključni cilj te kampanje je bil povečati ozaveščenost o tveganjih in spodbuditi ukrepe za zmanjšanje zdravstvenih tveganj zaradi uporabe nevarnih snovi.

Več informacij o varnem ravnanju z nevarnimi snovmi pri delu

Stresu je mogoče vsako leto pripisati milijone izgubljenih delovnih dni.

Vse preveč žrtev molče trpi in vse preveč podjetij se ne zaveda, v kolikšnem obsegu stres škoduje njihovim poslovnim rezultatom.

Ta kampanja je bila osredotočena na preprečevanje in obvladovanje stresa na delovnem mestu.

Več informacij o psihosocialnih tveganjih in stresu pri delu

V Evropski uniji vsako leto več tisoč ljudi umre v nezgodah pri delu, več milijonov nezgod pa privede do več kot tridnevne odsotnosti z dela.

Težava je zlasti izrazita v malih in srednje velikih podjetjih.

Ta kampanja je bila usmerjena v preprečevanje z delom povezanih nezgod.

Več informacij o tem je na voljo v spletni enciklopediji OSHwiki

Kostno-mišična obolenja so med najpogostejšimi z delom povezanimi tegobami. Prizadenejo več milijonov evropskih delavcev v vseh zaposlitvenih sektorjih, delodajalce pa stanejo več milijard evrov.

Vendar bi bilo mogoče te težave v precejšnjem obsegu preprečiti ali zmanjšati z upoštevanjem veljavnih zdravstvenih in varnostnih predpisov in napotkov o dobri praksi.

Prva kampanja agencije EU-OSHA je bila osredotočena na učinkovito obvladovanje tveganj kostno-mišičnih obolenj.

Več informacij o kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom

• Okvirna direktiva o varnosti in zdravju pri delu

• Delovna mesta, oprema, znaki, osebna varovalna oprema

• Izpostavljenost kemičnim dejavnikom in kemijska varnost

• Izpostavljenost fizikalnim nevarnostim

• Izpostavljenost biološkim dejavnikom

• Določbe o obremenitvi pri delu ter ergonomskih in psihosocialnih tveganjih

• Določbe za posamezne panoge in določbe, ki se nanašajo na delavce

Povzetki direktiv so na voljo samo v angleškem jeziku, povezave ob koncu vsakega povzetka pa vodijo do celotnega besedila direktive v vseh jezikih EU.

Poleg okvirne direktive je bila sprejeta vrsta posameznih direktiv, ki se osredotočajo na posebne vidike varnosti in zdravja pri delu. Kljub temu okvirna direktiva še naprej velja za vsa področja, ki jih zajemajo posamezne direktive. Če posamezne direktive vsebujejo posebne in še strožje določbe, imajo te določbe prednost. S posameznimi direktivami se načela okvirne direktive prilagodijo:

• posebnim nalogam (kot je ročno premeščanje bremen),
• posebnim nevarnostim pri delu (kot je izpostavljenost nevarnim snovem ali fizikalnim dejavnikom),
• posebnim delovnim mestom in panogam (kot so začasna delovišča, ekstraktivna industrija, ribiška plovila),
• posebnim skupinam delavcev (kot so nosečnice, mladi delavci, delavci s pogodbo o zaposlitvi za določen čas),
• določenim vidikom, povezanim z delom (kot je organizacija delovnega časa).

V posameznih direktivah je opredeljeno, kako je treba ta tveganja oceniti, v nekaterih primerih pa so določene tudi mejne vrednosti za določene snovi ali dejavnike.

Evropska komisija je tri najpomembnejše ukrepe na področju varnosti in zdravja pri delu napovedala v svojem sporočilu Varnejše in bolj zdravo delo za vse – Posodobitev zakonodaje in politike EU za varnost in zdravje pri delu, ki temelji na naknadnem vrednotenju direktiv Evropske unije o varnosti in zdravju pri delu (vrednotenje REFIT).

Nekatere direktive EU, ki temeljijo na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, so prav tako povezane z varnostnimi in zdravstvenimi vidiki. Na tej pravni podlagi je bila sprejeta vrsta tehničnih direktiv v skladu s tako imenovanim „novim pristopom“, po katerem evropske organizacije za standardizacijo – Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC) in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI) – redno določajo in posodabljajo evropske standarde.

Strateški okvir EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021-2027 določa politični okvir za evropsko politiko na področju varnosti in zdravja. Izhodišče za zakonodajne pobude na evropski ravni je zakonodajni predlog, ki ga pripravi Evropska komisija. V skladu z „rednim zakonodajnim postopkom“ direktive EU sprejemata Evropski svet in Evropski parlament. V nekaterih primerih se zakonodajna pooblastila za prilagoditev direktiv tehničnemu napredku prenesejo na Evropsko komisijo.

Evropski socialni partnerji imajo v evropskem procesu odločanja na področju varnosti in zdravja pri delu pomembno vlogo, saj se je treba z njimi posvetovati v različnih fazah postopka. V Pogodbi o delovanju Evropske unije je prav tako predvidena možnost sklepanja samostojnih sporazumov. Z evropskim socialnim dialogom je bilo do zdaj sprejetih že več samostojnih sporazumov.

Prve evropske direktive o varnosti in zdravju pri delu so bile sprejete na podlagi splošnih določb za uskladitev trga. Razlog za to je bil, da v Pogodbi ni bilo izrecnih zakonodajnih pristojnosti na področju varnosti in zdravja pri delu do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja. Do takrat je področje varnosti in zdravja pri delu dopolnjevalo uskladitev trga in gospodarsko politiko Evropske gospodarske skupnosti. Na tej podlagi sta bili sprejeti na primer Direktiva 77/576/EGS o uskladitvi nacionalnih zakonov o varnostnih znakih na delovnem mestu in Direktiva 78/610/EGS o uskladitvi omejitev poklicne izpostavljenosti vinil klorid monomerom.

Enotni evropski akt iz leta 1987 je bil velik korak naprej, saj je bila z njim v Pogodbo uvedena nova pravna določba o socialni politiki, namenjena „izboljšavam varnosti in zdravja delavcev, zlasti v delovnem okolju“. Z vključitvijo te določbe v Pogodbo je bil poudarjen pomen varnih delovnih razmer. Evropska komisija je v okviru novega socialnega poglavja dobila tudi pooblastilo za spodbujanje socialnega dialoga med delodajalci in predstavniki delavcev na evropski ravni.

Z Amsterdamsko pogodbo iz leta 1997 je bila zakonodajna pristojnost na področju evropskih socialnih politik še dodatno okrepljena z vključitvijo socialnega sporazuma v Pogodbo. V Lizbonski pogodbi so bili členi o socialni politiki preštevilčeni, sicer pa se je v njej ohranilo bistvo določb prejšnjega člena 136 PES in naslednjih členov (zdaj člena 151 in naslednjih členov Pogodbe o delovanju Evropske unije).