Vodje podjetij, tj. višje vodstvo, direktorji in/ali upravni odbor, lahko preprečijo nezgode in bolezni na delovnem mestu. To lahko storijo tako, da:

• se zavežejo učinkoviti strategiji upravljanja varnosti in zdravja pri delu in z njo seznanjajo druge;
• razvijejo zanesljive sisteme upravljanja varnosti in zdravja pri delu;
• spremljajo delovanje navedenih sistemov;
• vedno upoštevajo vse varnostne postopke in s tem dajejo dober zgled;
• spodbudijo osebje k sodelovanju pri zagotavljanju dobrih rezultatov na področju varnosti in zdravja.

Neučinkovito ali neobstoječe vodenje na področju varnosti in zdravja pri delu lahko pripelje do nezgod ali celo smrtnih primerov ter slabega duševnega in telesnega zdravja med delavci. Škoduje lahko ugledu podjetja. Slabo vodenje lahko dejansko povzroči znatne finančne stroške, na primer zaradi bolniških dni, izgubljenega časa in plačil odškodnin.

Dobro vodstvo na področju varnosti in zdravja pri delu na drugi strani:

• preprečuje nezgode in bolezni;
• poveča produktivnost in učinkovitost;
• poveča zavzetost zaposlenih;
• podjetjem pomaga pridobiti nova naročila in privabiti visoko kakovostne delavce.

Sprejmete lahko nekaj enostavnih ukrepov, če želite, da bo imela vaša organizacija koristi od dobrega vodenja na področju varnosti in zdravja pri delu. Tukaj je nekaj praktičnih nasvetov, ki temeljijo na vodniku, ki ga je pripravil izvršilni organ Združenega kraljestva za varnost in zdravje (British Health and Safety Executive):

• izvajajte redne ocene tveganja in na podlagi rezultatov ukrepajte;
• vedno upoštevajte posledice, ki jih lahko imata zaposlitev novih delavcev ter uvedba novih postopkov in delovnih metod za varnost in zdravje;
• prepoznavno vodenje je učinkovito vodenje. Poskrbite za to, da vodje redno obiskujejo „proizvodne prostore“ vaše organizacije ter se z zaposlenimi pogovarjajo o problemih in rešitvah, povezanih z varnostjo in zdravjem pri delu;
• pokažite zavezanost tako, da uvrstite vprašanja varnosti in zdravja vedno na dnevni red sej upravnega odbora;
• vsem vodjem zagotovite usposabljanje na področju varnosti in zdravja, s čimer spodbudite večjo ozaveščenost o pomenu varnosti in zdravja pri delu.

Eden ključnih dejavnikov za dobro vodenje na področju varnosti in zdravja pri delu je vključevanje delavcev. Delodajalci imajo zakonsko dolžnost, da se z zaposlenimi posvetujejo o vprašanjih varnosti in zdravja. Vendar boste imeli veliko koristi, če boste naredili več, kot to določajo minimalne zahteve. Upravljanje varnosti in zdravja pri delu bo imelo večje možnosti za uspeh, če bo spodbujalo aktivno sodelovanje delavcev in vzpostavilo dialog med zaposlenimi in vodstvom.

Agencija EU-OSHA je leta 2012 začela dvoletno kampanjo na to temo z naslovom Kampanja za zdravo delovno okolje 2012–2013, Partnerstvo za preprečevanje tveganj.

Kampanja se je zaključila z dogodkom, na katerem so partnerji primerjali in izmenjali primere dobrih praks, ter delavnicama z naslovom „Usposabljanje vodstva“ in „Kultura varnosti in zdravja v organizaciji“. 

Področje varnosti in zdravja pri delu je bolje vključiti v posamezne predmete, kakor pa ga poučevati kot samostojno temo. Otroci in mladi si bodo z učenjem na podlagi dejavnosti in primeri iz resničnega življenja sporočilo lažje zapomnili. V osnovnih šolah ali ustanovah za poklicno usposabljanje je mogoče ključna sporočila različnim starostnim skupinam posredovati različno.

Idealni model je celostni šolski pristop. Vključevanje varnosti in zdravja pri delu v nadaljnje izobraževanje je težje in manj razvito, zlasti v primeru univerz. Vendar se uporablja enak model „celostnega pristopa na ravni izobraževalne ustanove“. Mreženje in partnersko sodelovanje z organi, pristojnimi za varnost in zdravje pri delu, bistveno prispevata k uspešnemu vključevanju.

Celostni šolski pristop združuje izobraževanje in vodenje šol. Da bi šola postala varno in zdravo okolje za delo in učenje, učenci in učitelji sodelujejo pri:

• poučevanju o tveganjih ter upravljanju varnosti in zdravja pri delu, npr. sodelovanje učencev pri odkrivanju nevarnosti;
• poučevanju o zdravstveni vzgoji in promociji zdravja, npr. pobude za zdravo šolo;
• spodbujanju dostojanstva in spoštovanja do vseh, npr. kampanje proti ustrahovanju;
• skrbi za okolje, npr. ponovna uporaba in recikliranje odpadkov.

Na podlagi študij primerov vemo, kaj prispeva k delovanju celostnega šolskega pristopa:

• vodstvene sposobnosti ravnatelja za motivacijo osebja in učencev;
• vključevanje učencev, staršev in osebja;
• zagotavljanje praktične pomoči in orodij, pri tem je uporabno gradivo „
  Napo za učitelje
  “;
• usposabljanje za učitelje;
• mreženje med šolami;
• sodelovanje med organi, pristojnimi za varnost in zdravje pri delu, in izobraževalnimi organi;
• praktično delovanje in povezovanje izobraževanja o tveganjih z učnimi predmeti.

Več informacij:

• preberite naše poročilo o vključevanju varnosti in zdravja pri delu v šolske učne programe;
• mreženje z drugimi strokovnjaki prek mreže ENETOSH.