Napo se s sodelavci pojavi v sklopu filmov brez verbalne komunikacije, kar omogoča, da ga lahko razumejo in se z njim poistovetijo vsi ljudje, ne glede na njihovo izobrazbeno in kulturno ozadje ter starost. Filmi vključujejo različne teme s področja varnosti in zdravja, npr.:

• stres in psihosocialna tveganja pri delu: Napo v... Ko te strese stres
• zdrsi in spotiki: Napo v… Nič smešnega
• poklicna tveganja, povezana z uporabo kemikalij: Napo v... Nevarnost: kemikalije!

Preden začnete uporabljati Napove filme, pozorno preberite pravice in dovoljenja.

To spletno gradivo je zasnovano kot pomoč organizacijam, da z ogledom filmov o Napu ne samo povečajo ozaveščenost o temah s področja varnosti in zdravja temveč tudi spodbudijo razprave med svojimi zaposlenimi in osebjem v dobavnih verigah. Uporabijo se lahko tudi v okviru poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja.

Prva serija videofilmov z naslovom „Razumevanje kostno-mišičnih obolenj“ posameznike in organizacije spodbuja k razmišljanju o kostno-mišičnih obolenjih, kot so bolečine v hrbtenici, obolenja zgornjih udov in poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov v vseh vidikih življenja delavca. Tovrstna razmišljanja lahko organizacijam pomagajo, da razvijejo celovite rešitve za zmanjšanje vpliva tovrstnih obolenj, kar lahko prispeva k bolj izpolnjenemu poklicnemu življenju posameznika, njegove družine in skupnosti.

Napo prispeva tudi k seznanjanju osnovnošolcev z varnostjo in zdravjem. Agencija EU-OSHA je pripravila spletno zbirko orodij za varnost in zdravje pri delu za učitelje. Na voljo so sklopi študijskega gradiva, ki vsebujejo:

• ključna sporočila in učne cilje;
• ideje za dejavnosti in spletne vire;
• 45‑minutne vzorčne primere učnih ur.

Po uspešnem pilotnem projektu se te učne ure razvijajo in širijo po vsej Evropi.

Uredba Sveta (ES) št. 2062/94 z dne 18. julija 1994 o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu zahteva ustanovitev nacionalne informacijske točke, ki je pristojni nacionalni organ ali institucija, ki jo ta določi.

Nacionalna informacijska točka mora upoštevati stališče socialnih partnerjev na nacionalni ravni v skladu z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

Vsaka informacijska točka upravlja svojo tristransko mrežo, ki jo sestavljajo vladni organi ter predstavniki organizacij delavcev in delodajalcev. Nacionalna mreža odraža stanje v državi članici in je ne vzpostavi agencija EU-OSHA.

Ta mreža prispeva k delu agencije EU-OSHA in je mehanizem za razširjanje produktov in informacij nacionalnim deležniki. Poleg tega informacijske točke dejavno sodelujejo pri načrtovanju in izvajanju kampanj agencije EU-OSHA in pri imenovanju nacionalnih strokovnjakov v skupine in seminarje agencije.

Tudi Norveška, Islandija in Lihtenštajn, ki so države EGP, imajo nacionalne informacijske točke, ki v celoti sodelujejo v mreži informacijskih točk agencije EU-OSHA, obravnavane pa so enako kot države članice. V mreži informacijskih točk agencije EU-OSHA sodeluje tudi Švica, ki je država Efte.

Agencija EU-OSHA ima nacionalne informacijske točke tudi na območju držav Zahodnega Balkana in v Turčiji v okviru programa, ki se financira iz instrumenta za predpristopno pomoč. V tem programu trenutno sodelujejo naslednje države: Albanija, Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Kosovo (v skladu z Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1244/99), Črna gora, Srbija in Turčija.

Namen tovrstnega sodelovanja je te države pripraviti na prihodnjo polnopravno članstvo v mreži agencije EU-OSHA in prispevati k razvoju kulture preprečevanja tveganj. Program zlasti podpira tiste dejavnosti, ki so povezane z izmenjavo informacij, in dejavnosti ozaveščanja o varnosti in zdravju pri delu v skladu s kampanjami za zdravo delovno okolje.

Zbirka orodij vam bo v pomoč pri načrtovanju kampanje ter odločitvi o:

• sporočilih kampanje;
• ciljnem občinstvu kampanje;
• geografski porazdeljenosti kampanje;
• proračunu kampanje itd.

Vendar to ni zbirka strogih pravil, ki jih je treba upoštevati. Zbirka orodij daje priporočila, med katerimi lahko uporabniki izbirajo in ki jih je mogoče prilagoditi glede na vsako organizacijo in njene posamezne okoliščine.

V zbirki orodij so navedeni viri za izvedbo uspešne kampanje, vključno z orodji za:

• komuniciranje z mediji
• oglaševanje
• dogodke

Nudi nasvete in namige ter zagotavlja primere njihove uporabe iz resničnega življenja.

Delodajalci morajo poskrbeti za varnost in zdravje delavcev, še zlasti pa morajo biti pozorni na mlade delavce. Oceno tveganja morajo izdelati, preden mladi začnejo delati, poleg tega pa morajo sprejeti ukrepe za njihovo zaščito.

Mladim delavcem je treba dodeliti primerno delo ter jim zagotoviti ustrezno usposabljanje in nadzor. Delodajalci morajo spodbujati močno varnostno kulturo in mlade delavce vključiti v zadeve, povezane z varnostjo. Posebna pravila veljajo za delavce, mlajše od 18 let.

V Direktivi Sveta 94/33/ES so določene zakonske obveznosti delodajalcev. Te obveznosti so določene v predpisih vsake države članice. Dobre nasvete vam lahko dajo nacionalne organizacije za varnost in zdravje ter sindikati.

Preberite informativni bilten za delodajalce.

Mladi imajo pravico do postavljanja vprašanj, izražanja pomislekov in odklonitve dela, ki ni varno.

Hkrati imajo odgovornosti, da upoštevajo politike na področju varnosti in zdravja pri delu ter skrbijo za svojo varnost in varnost svojih sodelavcev.

Če ste mladi delavec in imate težavo, je najpomembneje, da se z nekom pogovorite. Če je mogoče, se pogovorite s svojim nadrejenim. Če to ni mogoče, se pogovorite s svojim delavskim zaupnikom za varnost in zdravje pri delu, osebjem s področja zdravja na delovnem mestu ali staršem, skrbnikom ali sodelavcem, ki mu zaupate. Dobre nasvete vam lahko dajo nacionalne organizacije za varnost in zdravje ter sindikati.

• Vprašajte, če ste glede česa negotovi.
• Seznanite se svojimi pravicami in s tem, kje poiskati pomoč.
• Seznanite se s tveganji in s tem, kaj storiti v nujnem primeru.
• Ne opravljajte nalog, za katere niste usposobljeni, in upoštevajte varnostne predpise.

Preberite informativni bilten za mlade delavce.

Učitelji imajo pomembno vlogo. Če jim uspe pri mladih že v zgodnji mladosti razviti pozitiven odnos do preprečevanja tveganj in jih razumeti, bodo poskrbeli za njihovo varnost skozi celotno življenje.

Agencija EU-OSHA je pripravila sklopizobraževalnega gradiva za učitelje o varnosti in zdravju pri delu, v kateri je uporabila priljubljeni lik Napa, ki poučno, a hkrati zanimivo in slikovito v obliki filmčkov in ustvarjalnih nalog osnovnošolskim otrokom predstavlja teme s področja varnosti in zdravja.

Učitelji, ki sodelujejo pri organizaciji poklicnega usposabljanja ali delovnih praks, se morajo s svojimi delodajalci posvetovati o ukrepih glede varnosti in zdravja.

Več informacij o vključevanju varnosti in zdravja v izobraževanje.

Starši lahko mladim nudijo podporo tako, da jim pomagajo razumeti njihove pravice in odgovornosti. Pomagajo lahko tudi tako, da se z njimi pogovarjajo o delu v času šolanja ter s tem povezanima varnostjo in zdravjem.

Preberite informativni bilten za starše.

Obstajajo razlike, ki vplivajo na tveganja, s katerimi se srečujejo moški in ženske. Ženske:

• delajo v specifičnih sektorjih in opravljajo specifična dela;
• usklajujejo obveznosti na delovnem mestu in doma;
• so premalo zastopane v nadzornih in upravnih odborih;
• se od moških razlikujejo po telesnih značilnostih, čeprav je pogosto več razlik med samimi ženskami kakor med moškimi in ženskami, npr. v fizični moči;
• opravljajo dela, za katera se pogosto napačno predpostavlja, da so varna in lahka.

Te razlike na področju varnosti in zdravja v praksi pogosto niso priznane. Poleg tega so delovne obremenitve in tveganja, povezana s stresom, s katerimi se ženske srečujejo na delovnem mestu, pogosto podcenjeni. Agencija EU-OSHA si prizadeva opozoriti na te razlike in prispevati k izboljšanju varnosti in zdravja pri delu na področjih, ki predvsem zadevajo ženske.

Pristop na področju varnosti in zdravja pri delu, ki upošteva razlike med spoloma, pomeni priznavanje in upoštevanje razlik med žensko in moško delovno silo.

Delodajalci:

• si lahko prizadevajo, da bo delo varnejše in lažje za vse;
• lahko vprašanja spola vključijo v oceno tveganja;
• lahko preverijo dejansko opravljeno delo in se izognejo domnevam o tem, kdo je ogrožen in zakaj;
• lahko omogočijo gibljiv delovni čas;
• lahko ženske vključijo v odločanje glede varnosti in zdravja pri delu.

Ta pristop je koristen za vse zaposlene, ne le za ženske.

Preberite informativna biltena agencije EU-OSHA o vprašanjih spola in oceni tveganja, namenjena delodajalcem.

Glavni cilj je pomagati zagotoviti, da se vprašanja, povezana s spolom, upoštevajo pri oblikovanju politik in odločitev na delovnem mestu ter na ravni EU. Agencija EU-OSHA dejavno raziskuje tveganja in gibanja v zvezi s spolom. To vključuje raziskave, osredotočene na sektorje, v katerih delajo ženske, kot je čiščenje, in na tveganja, s katerimi se srečujejo zlasti ženske. Vidik spola je vključen tudi v druga področja raziskav.

Zagotavlja orodja in nasvete kot pomoč delodajalcem pri ugotavljanju in izvajanju ocene tveganja, v kateri se upoštevajo razlike med spoloma.

Preberite tudi raziskavo agencije EU-OSHA o novih tveganjih in gibanjih v zvezi z varnostjo in zdravjem žensk pri delu ter se seznanite z vodniki dobrih praks in orodji za ocene tveganja.

Večina z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj se razvije postopoma. Običajno ne nastanejo zgolj zaradi enega samega razloga, temveč gre za součinkovanje več različnih dejavnikov, vključno s fizičnimi, biomehanskimi, organizacijskimi, psihosocialnimi in individualnimi dejavniki tveganja.

Fizični in biomehanski dejavniki tveganja vključujejo:

• ročno premeščanje bremen, zlasti pri upogibanju in sukanju hrbtenice;
• ponavljajoče se ali silovite gibe;
• prisilno držo telesa ali držo z omejenim obsegom gibanja;
• vibracije, slabo razsvetljavo ali hladne delovne prostore;
• hiter delovni ritem;
• dolgotrajno sedenje ali stojo v istem položaju.

Organizacijski in psihosocialni dejavniki tveganja vključujejo:

• prekomerne delovne zahteve in nizko avtonomijo dela;
• premalo odmorov ali možnosti za spremembo drže pri delu;
• hiter tempo dela, vključno kot posledico uvedbe novih tehnologij;
• dolg delovnik ali delo v izmenah;
• ustrahovanje, nadlegovanje in diskriminacijo na delovnem mestu;
• nezadovoljstvo z delovnim mestom.

Na splošno imajo vsi psihosocialni in organizacijski dejavniki tveganja (zlasti kadar se jim pridružijo fizični dejavniki tveganja) za posledico stres, utrujenost, anksioznost ali druge reakcije, ki močno povečajo tveganje za kostno-mišična obolenja.

Individualni dejavniki tveganja vključujejo:

• predhodne zdravstvene težave;
• telesno kondicijo;
• življenjski slog in razvade (npr. kajenje, pomanjkanje gibanja).

Ena sama rešitev za vse težave ne obstaja, v primeru neobičajnih ali resnih težav pa je včasih potreben strokovni nasvet. Vendar so mnoge rešitve preproste in poceni, na primer uporaba vozička za pomoč pri ravnanju z blagom ali sprememba postavitve predmetov na delovni mizi.

Za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj bi morali delodajalci uporabljati kombinacijo naslednjih elementov:

• ocena tveganja: uporaba celostnega pristopa, ocenjevanje in obravnavanje vseh vzrokov (glej zgoraj). Pomembno je tudi, da se delavcem, ki so izpostavljeni večjemu tveganju za kostno-mišična obolenja, nameni večja pozornost. Prednost je treba dati odpravljanju tveganj, pa tudi prilagoditvi dela posamezniku.
• soodločanje zaposlenih: vključevanje delavcev in njihovih delavskih zaupnikov v razprave o morebitnih težavah in rešitvah.

Preberite več o preprečevanju z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj.

Po opravljeni oceni tveganj je treba pripraviti seznam ukrepov, razvrščenih po njihovi pomembnosti, nato pa delavce in njihove zaupnike vključiti v izvajanje teh ukrepov. Ukrepi bi morali biti v prvi vrsti namenjeni preventivi, pomembno pa je tudi, da čim bolj zmanjšajo tveganje za resne poškodbe. Prav tako je pomembno, da vsi delavci prejmejo ustrezne informacije, izobraževanje in usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu ter znanje o tem, kako preprečiti posamične nevarnosti in tveganja.

Ukrepi pokrivajo naslednja področja:

• ureditev delovnega mesta: ustrezno prilagodite delovno mesto, da se izboljša delavčeva telesna drža pri delu;
• oprema: delovno mesto naj bo zasnovano ergonomsko in primerno delovnim nalogam;
• delo: spremenite delovne metode ali orodja;
• upravljanje: delo načrtujte tako, da se prepreči ponavljajoče se delo ali dolgotrajno delo v prisilni drži. Načrtujte premore za počitek in kroženje na delovnih mestih ali prerazporedite delo;
• organizacijski dejavniki: zasnujte politiko za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj, ki zajema izboljšanje organizacije dela in psihosocialnega okolja na delovnem mestu, ter spodbujajte zdravje kostno-mišičnega sistema.

Pri pripravi preventivnih ukrepov upoštevajte tudi tehnološke spremembe na področju opreme in digitalizacijo delovnih procesov ter s tem povezane spremembe načina organizacije dela.

V politiko obvladovanja kostno-mišičnih obolenj je treba vključiti tudi spremljanje zdravja, promocijo zdravja ter rehabilitacijo in ponovno vključevanje delavcev, ki trpijo zaradi kostno-mišičnih obolenj, na delovno mesto.

Agencija EU-OSHA je izvedla večletni projekt na področju varnosti in zdravja pri delu o kostno-mišičnih obolenjih, povezanih z delom. Njegov cilj je bil raziskati odprta vprašanja v zvezi s temi obolenji, izboljšati razumevanje te tematike in opredeliti učinkovite načine obvladovanja tovrstnih obolenj. V okviru projekta so bile proučene politike in ukrepi na delovnem mestu, s pomočjo katerih se preprečujejo z delom povezana kostno-mišična obolenja in obravnavajo kronična kostno-mišična obolenja, vključno s podporo delavcem pri vrnitvi na delo in rehabilitaciji. Namen tega projekta je bil odzvati se na potrebe oblikovalcev politik in raziskovalcev ter s tem dopolniti kampanjo za zdravo delovno okolje 2020–2022.

Pomembnost preprečevanja kostno-mišičnih obolenj je bila priznana v evropskih direktivah, strategijah EU za varnost in zdravje pri delu, predpisih držav članic in vodnikih za dobro prakso.

Tveganja za nastanek z delom povezanih kostno-mišičnih obolenj spadajo na področje uporabe okvirne direktive o varnosti in zdravju pri delu, katere cilj je zaščititi delavce pred z delom povezanimi tveganji na splošno, v njej pa je določena tudi odgovornost delodajalca za zagotavljanje varnosti in zdravja na delovnem mestu. Nekatera tveganja, povezana s kostno-mišičnimi obolenji, so obravnavana v posebnih direktivah, zlasti v direktivi o ročnem premeščanju bremen, direktivi o slikovnih zaslonih in direktivi o vibracijah. Direktiva o uporabi delovne opreme obravnava drže delavcev pri uporabi delovne opreme in jasno določa, da morajo delodajalci za izpolnjevanje minimalnih zahtev glede varnosti in zdravja pri delu upoštevati ergonomska načela.

Agencija EU-OSHA spremlja pojavnost, vzroke in preprečevanje kostno-mišičnih obolenj. Poleg tega pomaga pri izmenjavi dobrih praks.

Prva faza projekta je razkrila obsežnost izzivov v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, s katerimi se soočajo mikro in mala podjetja po vsej Evropi, in nekatere dejavnike, ki prispevajo k slabemu upravljanju varnosti in zdravja pri delu v teh podjetjih. Pregled literature Okoliščine in ureditev varnosti in zdravja pri delu v mikro in malih podjetjih v EU kaže na „splošno in večplastno pomanjkanje virov“, zaradi katerega precejšen delež mikro in malih podjetij ubira bližnjice pri poslovnih strategijah. Ključne značilnosti takšnih podjetij so šibek ekonomski položaj, zaskrbljenost zaradi ekonomskega preživetja, pomanjkanje investicij v varnost in zdravje pri delu, pomanjkljivo znanje, ozaveščenost in kompetence lastnikov oz. vodstva ter odnos in prednostne naloge, ki niso v prid varnosti in zdravju pri delu.

Vidik delovnega mesta

Odnos do varnosti in zdravja pri delu ter prakse na tem področju v mikro in malih podjetjih so bile teme raziskav s 360 poglobljenimi intervjuji z delavci in lastniki oz. vodstvom. Med pogosto opaženimi odnosi do varnosti in zdravja pri delu so bili: močno odziven pristop nanje, mišljenje, da je „zdrava pamet“ zadosten ukrep za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, in prepričanje, da so tveganja „sestavni del dela“. Našli pa so se tudi primeri dobrih praks.

Preberite poročilo Varnost in zdravje v mikro in malih podjetjih v EU: pogled z delovnega mesta.

Ali obstajajo dobre prakse, na katere se lahko opremo?

Po vsej Evropi obstajajo različni primeri uspešnih politik, strategij in orodij na področju varnosti in zdravja pri delu, ki so usmerjeni v varnost in zdravje pri delu v mikro in malih podjetjih. Več kot 40 tovrstnih ukrepov je podrobno opisanih v dokumentu Varnost in zdravje v mikro- in malih podjetjih v EU: od politike do prakse – opis dobrih primerov.

Dobre primere so nadalje raziskali, da bi ugotovili, „kaj deluje, za koga in v kakšnih okoliščinah“, vključno z obsežnim potencialom za pozitiven vpliv in prenosljivost.

Preberite poročilo Od politike do prakse: politike, strategije, programi in ukrepi za podporo VZD v mikro- in malih podjetjih, v katerem so raziskane tudi izkušnje posrednikov za varnost in zdravje pri delu, ki sodelujejo z mikro in malimi podjetji.

Kako zagotoviti, da bodo politike in ukrepi za varnost in zdravje pri delu dosegli mikro in mala podjetja?

Na podlagi analize splošnih ugotovitev projekta so bila podana z dokazi podprta priporočila za oblikovanje učinkovitejših političnih programov in ukrepov, namenjenih izboljšanju varnosti in zdravja pri delu v mikro in malih podjetjih. Varnost in zdravje v mikro in malih podjetjih v EU: končno poročilo triletnega projekta SESAME kaže na pomembnost naslednjih točk:

• vključevanje vseh ključnih regulativnih akterjev;
• okrepitev regulativnih inšpekcijskih pregledov;
• zagotavljanje trajnostnih in prenosljivih rešitev, ki jih je mogoče zlahka uporabiti;
• boljše vključevanje varnosti in zdravja pri delu v izobraževalne sisteme, usmerjene v posamezni sektor;
• vključitev sindikatov in organizacij delodajalcev v oblikovanje politik, ki lahko dosežejo mikro in mala podjetja;
• boljša ureditev dobavne verige.

Ustrezna ocena tveganja je ključna za zdrava delovna mesta. Vendar je izvedba ocen tveganja lahko precej zahtevna, zlasti za mikro in mala podjetja, ki pogosto nimajo dovolj virov ali zadostnega znanja, da bi jo uspešno izvedla.

Namen platforme z orodji za spletno interaktivno oceno tveganja (OiRA) je premagati te težave. Platforma OiRA je prva pobuda na ravni EU, namenjena spodbujanju mikro in malih podjetij (v glavnem prek držav članic in socialnih partnerjev na ravni EU in držav članic) k ocenjevanju tveganj.

Če želite izvedeti več o oceni tveganja na delovnem mestu v mikro in malih podjetjih, si oglejte ta povezani članek v spletni enciklopediji OSHwiki.

• Kampanje za zdravo delovno okolje – naše dvoletne kampanje ozaveščajo o temah s področja varnosti in zdravja pri delu po vsej Evropi.
• Projekt spletnega interaktivnega orodja za izdelavo ocene tveganja (OiRA) – malim in srednje velikim podjetjem zagotavljamo spletno orodje za oceno ter obvladovanje tveganj na delovnem mestu.
• Raziskava ESENER – ta obsežna raziskava zagotavlja strnjen pregled o načinu obvladovanja tveganj v zvezi z varnostjo in zdravjem na delovnih mestih v Evropi.
• OSHwiki – spletna enciklopedija, k vsebini katere lahko vsakdo prispeva ter ki vsebuje natančne in zanesljive informacije o varnosti in zdravju pri delu.
• Projekti predvidevanja – s posebnimi projekti predvidevanja proučujemo nova in nastajajoča tveganja na področju varnosti in zdravja ter opozarjamo nanja.
• Pregledi o varnosti in zdravju pri delu – zagotavljamo preglede posebnih tem s področja varnosti in zdravja pri delu ter opredeljujemo prednostne naloge.
• Filmi NAPO  – sklop kratkih in šaljivih filmov brez verbalne komunikacije o pomembnih temah s področja varnosti in zdravja na delovnem mestu.