Film mora obravnavati tveganja, s katerimi se ljudje srečujejo na delovnih mestih (na primer fizična, kemijska, mehanska ali psihosocialna tveganja). Prav tako lahko obravnava pravice delavcev, varnost in zdravje pri delu ali učinke političnih in gospodarskih sprememb na to, kako delamo. Poudarek je lahko tudi na sektorjih, ki imajo pomembno vlogo v gospodarskem, kulturnem in političnem življenju v Evropi (tj. izobraževanje, kmetijstvo, gradbeništvo, zdravstvo), ali na skupinah, ki se srečujejo s posebnimi izzivi, kot so delavci migranti, ženske, invalidni delavci ter mladi in starejši delavci.

Filmska nagrada Zdravo delovno okolje bo podeljena avtorskemu, ustvarjalnemu in umetniškemu dokumentarcu, ki bo evropske državljane spodbujal k razpravi in izmenjavi mnenj o pomenu varnosti in zdravja pri delu. Predstaviti mora posebno stališče, ki bo žirijo prepričalo z zanimivo zgodbo, močnimi liki in odličnimi filmskimi odlikami pri sliki, zvoku in montaži. 

Dobitnik filmske nagrade Zdravo delovno okolje soglaša, da lahko agencija EU-OSHA brez posebnih plačil:

• na spletišču agencije EU-OSHA, v sporočilu za javnost ali glasilu agencije EU-OSHA objavite največ petminutni filmski napovednik ali odlomek iz zmagovalnega filma in posnetke iz filma;
• prikažite in predstavite filmski napovednik ali zmagovalni film v celoti na nekomercialnih dogodkih ali nejavnih dogodkih, ki jih organizira agencija EU-OSHA in njena mreža informacijskih točk v državah EU, EGP in potencialnih državah kandidatkah;
• poskrbite za podnapise v izbranih jezikih EU in agenciji EU-OSHA odobrite neekskluzivno, nekomercialno in nekinematografsko pravico do dostopa (na elektronski platformi, zaščiteni z geslom) do zgoraj navedene mreže in drugih uradnih partnerjev.

V zameno lahko avtor zmagovalnega filma ali imetnik pravic do njega brezplačno pridobi pravice do podnapisov za nadaljnjo uporabo.

Rok za prijavo za priznanja za dobro prakso na področju varnosti in zdravja pri delu je potekel.

Nagrada se podeli dokumentarnemu filmu, katerega osrednja tema je človek v spreminjajočem se svetu dela. Zaželeno je, da film obravnava vplive političnih in gospodarskih sprememb na naše delo in življenje ali z delom povezane tematike, kot so fizični in psihosocialni pogoji oziroma obstoječa in novonastala tveganja na delovnem mestu.

Informacije o pravilih, predpisih in rokih za prijavo so na voljo na spletišču festivala Doclisboa.

Merila za ocenjevanje filmov

Dobitniki nagrade: 2009, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2018, 2019, 2020, 2021, 2022, 2023, 2024, 2025

• Uredba (ES) št. 1272/2008
• Zakonodaja REACH

Globalno usklajeni sistem za razvrščanje in označevanje kemikalij (GHS) so sprejele že številne države po svetu in se zdaj uporablja tudi kot podlaga za mednarodne in nacionalne predpise za prevoz nevarnih snovi.

Nevarnost kemikalij se sporoča z opozorilnimi besedami in piktogrami na etiketah in varnostnih listih.

Novi piktogrami z rdečo obrobo nadomeščajo že znane oranžne simbole za nevarnost.

Stare izraze so zamenjali novi:

• zmesi namesto pripravkov;
• nevarno namesto škodljivo;
• piktogrami namesto simbolov;
• stavki o nevarnosti namesto opozorilnih stavkov;
• previdnostni stavki namesto obvestilnih stavkov;
• opozorilne besede (npr. nevarnost, opozorilo) namesto znakov za nevarnost.

Prenesite naš plakat in zloženko z razlago piktogramov za nevarnost

Oglejte si film Napo v … nevarnost: kemikalije!

• CLP – Smernice za delodajalce in delavce – Spremembe etiket na kemikalijah – kaj to pomeni za vas?
• CLP – plakat – Novo označevanje kemikalij – Piktogrami in razredi nevarnosti iz uredbe CLP
• CLP – zloženka – Spremembe etiket na kemikalijah – kaj to pomeni za vas?

Tako imenovani „novi pristop“ predstavlja inovativen način tehničnega usklajevanja z delitvijo odgovornosti med evropskega zakonodajalca in evropske organe za standardizacijo.

Njegovo izhodišče so naslednja temeljna načela:

• evropske direktive opredeljujejo „osnovne zahteve“, da bi zagotovile visoko raven zaščite zdravja, varnosti, varstva potrošnikov ali varstva okolja. Takšne direktive, sprejete v skladu z novim pristopom, temeljijo na členu 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije (prej člen 95 PES), ki omogoča sprejetje ukrepov za izboljšanje prostega pretoka blaga;
• naloga sestavljanja ustreznih usklajenih standardov, ki izpolnjujejo osnovne zahteve izdelkov, določene z direktivami, je zaupana evropskim organizacijam za standardizacijo (CEN, CENELEC in ETSI);
• za izdelke, ki ustrezajo usklajenim standardom, velja, da izpolnjujejo ustrezne osnovne zahteve (domneva o skladnosti, oznaka CE), države članice pa morajo zagotoviti prost pretok takšnega blaga;
• uporaba teh standardov ostaja prostovoljna. Mogoča je tudi uporaba drugih standardov, vendar morajo proizvajalci dokazati, da njihovi izdelki izpolnjujejo osnovne zahteve.

Podrobne informacije o direktivah, sprejetih v skladu z novim pristopom, so na voljo v razdelku o direktivah ali na eni od naslednjih spletnih strani Evropske komisije:

• https://ec.europa.eu/growth/index_en.htm (vstopna stran)
• https://ec.europa.eu/growth/single-market/ce-marking/index_en.htm (razdelek o oznaki CE)

Direktiva 89/391 – „Okvirna direktiva“ o varnosti in zdravju pri delu
z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu – „okvirna direktiva“.

Nekatere določbe okvirne direktive so leta 1989 prispevale k uvedbi pomembnih novosti, vključno z naslednjimi:

• Izraz „delovno okolje“ je bil določen v skladu s Konvencijo št. 155 Mednarodne organizacije dela (MOD) in opredeljuje moderen pristop, ki upošteva tehnično varnost in splošno preprečevanje slabega zdravja.
• Namen direktive je ustvariti enako raven varnosti in zdravja za vse delavce (izjeme so le delavci na domu ter nekatere javne in vojaške službe).
• Direktiva delodajalce zavezuje k sprejetju ustreznih preprečevalnih ukrepov za varnejše in bolj zdravo delo.
• Direktiva kot ključni element uvaja načelo ocene tveganja in opredeljuje njene glavne elemente (npr. določanje nevarnosti, sodelovanje delavcev, uvedba ustreznih ukrepov, namenjenih predvsem odpravljanju tveganj pri viru, dokumentacija in redno ocenjevanje nevarnosti na delovnem mestu).
• Nova obveznost uvedbe preprečevalnih ukrepov izrecno poudarja pomen novih oblik upravljanja varnosti in zdravja v okviru splošnih postopkov upravljanja.

Okvirno direktivo so morale države članice prenesti v nacionalno zakonodajo do konca leta 1992. Učinki prenosa direktive v nacionalne pravne sisteme so se po državah članicah razlikovali. V nekaterih državah članicah je imela okvirna direktiva znatne pravne posledice zaradi neustrezne nacionalne zakonodaje, medtem ko v drugih državah članicah večje prilagoditve niso bile potrebne.

Leta 2004 je Evropska komisija izdala Sporočilo (COM [2004] 62) o praktičnem izvajanju določb nekaterih direktiv, in sicer 89/391 EGS (okvirna direktiva), 89/654 EGS (delovna mesta), 89/655 EGS (delovna oprema), 89/656 EGS (osebna varovalna oprema), 90/269 EGS (ročno premeščanje bremen) in 90/270 EGS (slikovni zasloni). V sporočilu je navedeno, da obstajajo dokazi o pozitivnem vplivu zakonodaje EU na nacionalne standarde za varnost in zdravje pri delu, ki so sestavljeni iz nacionalnih izvedbenih predpisov ter praktične uporabe v podjetjih in institucijah javnega sektorja.

Na splošno je bilo v poročilu ugotovljeno, da je zakonodaja EU prispevala k vzpostavitvi kulture preprečevanja po Evropski uniji ter k racionalizaciji in poenostavitvi nacionalnih zakonodajnih sistemov. Vendar pa so bile v poročilu poudarjene tudi številne pomanjkljivosti pri uporabi zakonodaje, ki zmanjšujejo možnosti za njeno uspešno izvajanje. Prav tako so bili v poročilu navedeni primeri, za katere so se začeli postopki za ugotavljanje kršitev.