Ministrstvo za delo, pokojninski sistem, družino in socialno politiko je osrednji upravni organ za varnost in zdravje pri delu v Republiki Hrvaški. Tesno sodeluje z Ministrstvom za zdravje na področju varnosti in zdravja pri delu. Na tem področju delujejo še tri druge ustanove:
Albanija je po podpisu Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma junija 2006 postala del stabilizacijsko-pridružitvenega procesa. V tej zvezi je bil dosežen pomemben napredek na področju varnosti in zdravja pri delu. Vlada je pripravila osnutek „nacionalne strategije za varnost in zdravje pri delu“, ki ga je parlament sprejel.
V Češki republiki so varnost, zdravje in dobro počutje na delu predvsem v pristojnosti ministrstva za delo in socialne zadeve, ki skrbi tudi za vzpostavljanje dialoga s socialnimi partnerji in češkim ministrstvom za zdravjem. V manjšem obsegu sta za to pristojna tudi češki urad za rudarstvo in državni urad za jedrsko varnost.
Pristojni danski organ za delovno okolje usklajuje sodelovanje z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). Deluje pod okriljem Ministrstva za zaposlovanje in je pristojno za zagotavljanje skladnosti z zakonodajo o varnosti in zdravju pri delu, ki velja za vsa delovna mesta na Danskem.
Pripravljanje in izvrševanje zakonodaje za nekatere sektorje je bilo preneseno na druge organe:
V Republiki Bolgariji je za javno politiko o varnosti in zdravju pri delu pristojen Svet ministrov. Ministrstvo za delo in socialno politiko pripravlja, usklajuje in izvaja javno politiko o varnosti in zdravju pri delu. Ministrstvo za zdravje vodi in usklajuje dejavnosti za zaščito in promocijo zdravja pri delu. Izvajalska agencija Generalnega inšpektorata za delo je javni organ, pristojen za skupni nadzor skladnosti z delovnim pravom, da se zagotovita varnost in zdravje pri delu, ter za spremljanje pogojev za zaposlitev.
Nemški sistem varnosti in zdravja pri delu zaznamuje dvojna zgradba. Sestavljajo ga določbe o varnosti in zdravju pri delu (na zvezni in deželni ravni) ter samostojne nezgodne zavarovalnice. Država (na zvezni in deželni ravni) sprejema zakone, uredbe in pravila državnih odborov. Nezgodne zavarovalnice po potrebi in po predhodni odobritvi zveznih oblasti sprejemajo lastne predpise na področju preprečevanja nezgod.
Nadzorniki pristojnih nadzornih organov (na deželni ravni) in nezgodnih zavarovalnic nadzorujejo delovanje sistema in svetujejo.
Glavni dokument, ki ureja področje varnosti in zdravja pri delu v Estoniji, je zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki ga je sprejel estonski parlament. Na njem temeljijo številni povezani predpisi, ki sta jih oblikovala in jih izvajata vlada in ministrstvo za socialne zadeve. Zakon je začel veljati 26. julija 1999.
Namen organa za varnost in zdravje pri delu je trajno spremeniti kulturo. Kulturo, v kateri proaktivno upravljanje varnosti, zdravja in dobrega počutja na delovnem mestu velja za dejavnik, ki pomembno prispeva k dolgoročnemu uspehu vsakega podjetja ali organizacije. Menimo, da lahko to spremembo dosežemo z vizijo in strateško usmerjenostjo.
Vsa vprašanja glede varnosti in zdravja pri delu na nacionalni ravni so v pristojnosti ministrstva za delo in socialno varnost. Vodilna pristojna državna organa sta glavni direktorat za delovne razmere in zdravje, odgovoren za zakonodajo s področja varnosti in zdravja pri delu, strategijo, organizacijo, obveščanje, izobraževanje, usposabljanje in raziskovalna vprašanja, ter inšpektorat za delo (S.EP.E.) kot inšpekcijska in izvršilna oblast za izvajanje delovne zakonodaje.
Informacijska točka Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu Preprečevanje poklicnih tveganj v Španiji urejajo zakon 31/95 in njegovi dopolnilni ali razvijajoči se predpisi.