Psihosocialna tveganja in duševno zdravje pri delu

© peopleimages.com - stock.adobe.com

Psihosocialna tveganja in njegove posledice za duševno in telesno zdravje spadajo med najtežje izzive na področju varnosti in zdravja pri delu (VZD). Poleg njihovega škodljivega vpliva na zdravje ljudi lahko negativno vplivajo tudi na učinkovitost organizacij in nacionalnih gospodarstev.

Stres, tesnoba in depresija predstavljajo drugo najpogostejšo zdravstveno problematiko, povezano z delom, ki vpliva na evropske delavce. Izpostavljanje vidikov duševnega zdravja in omenjanje s tem povezanih izzivov na delovnem mestu sta še vedno povezani s strahom pred stigmatizacijo. Kljub temu je delež delavcev, ki poročajo, da se srečujejo z dejavniki tveganja, ki lahko negativno vplivajo na njihovo duševno zdravje, skoraj 45-odstoten. Vendar pa je mogoče psihosocialna tveganja obravnavati enako strukturirano in organizirano kot druga tveganja na področju varnosti in zdravja pri delu, če jih obravnavamo kot organizacijsko vprašanje in ne kot posameznikovo težavo. 

Kaj so psihosocialna tveganja?

Psihosocialna tveganja izhajajo iz slabega načrtovanja, organizacije in upravljanja dela ter slabih socialnih okoliščin dela in lahko privedejo do negativnih psiholoških, fizičnih in družbenih izidov. Primeri delovnih pogojev, ki povzročajo psihosocialna tveganja, so:

  • pretirane delovne obremenitve,
  • nasprotujoče si zahteve in nerazjasnjene vloge,
  • nevključevanje zaposlenih v sprejemanje odločitev, ki vplivajo nanje,
  • pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela,
  • slabo vodene organizacijske spremembe,
  • negotovost zaposlitve,
  • neučinkovita komunikacija,
  • premajhna podpora vodstva ali sodelavcev,
  • psihično in spolno nadlegovanje ter
  • težavne stranke, bolniki, učenci itd.

Ko govorimo o zahtevah na delovnem mestu, je pomembno, da psihosocialnih dejavnikov tveganja, kot je prekomerna delovna obremenitev, ne zamenjamo s pogoji, v katerih so delovne naloge sicer polne izzivov in včasih zahtevne, a je delovno okolje spodbudno, delavci pa dovolj samostojni ter dobro usposobljeni in motivirani, da delo opravljajo po svojih najboljših močeh. Dobro psihosocialno okolje pripomore k uspešnosti in osebnemu razvoju ter boljšemu duševnemu in fizičnemu počutju delavcev.

Delavec občuti stres, kadar so zahteve njegovega dela večje od njegovih sposobnosti, da se spopade z njimi. Poleg povezanih težav z duševnim zdravjem, kot so izgorelost, tesnoba, depresija in celo samomorilne namere, se lahko pri delavcih, ki trpijo zaradi dolgotrajnega stresa, pojavijo tudi resne težave s telesnim zdravjem, kot so bolezni srca in ožilja ali kostno-mišična obolenja.

Negativni učinki za organizacijo so slabša splošna poslovna uspešnost, povečan absentizem in prezentizem (delavci prihajajo na delo, ko so bolni in ne morejo učinkovito delati), večja fluktuacija ter pogostejše neizgode in poškodbe. Odsotnosti, povezane z duševnim zdravjem, so običajno daljše od tistih, ki izhajajo iz drugih vzrokov, z delom povezani dejavniki tveganja pa so pomemben element, ki prispeva k višjim stopnjam predčasnega upokojevanja. Stroški za podjetja in družbo so po ocenah precejšnji in na nacionalni ravni znašajo več milijard evrov.

Kako obsežna je problematika?

Raziskava OSH Pulse, ki jo je leta 2022 izvedla agencija EU-OSHA, je pokazala, da se 27 % delavcev spopada s stresom, tesnobo ali depresijo, ki so posledica dela ali njihovo stanje delo poslabšuje. Dve psihosocialni tveganji, za kateri je bilo ugotovljeno, da najbolj škodljivo vplivata na zdravje delavcev, sta neugoden delovni čas in intenzivnost dela. 

Najučinkovitejši naj bi bil preventiven, celosten in sistematičen pristop k obvladovanju psihosocialnih tveganj. Z raziskavo agencije EU-OSHA o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER) se ugotavlja, kako se psihosocialna tveganja dojemajo v evropskih podjetjih in kako se ta z njimi spopadajo, ter opredeljuje glavne dejavnike, prepreke in potrebe po pomoči. Raziskava kaže, da psihosocialna tveganja predstavljajo večji izziv in so težje obvladljiva kot t. i. tradicionalna tveganja za varnost in zdravje pri delu. Nadaljnja analiza kaže, da zlasti mikro in mala podjetja pogosto podcenjujejo psihosocialna tveganja in pogosto nimajo vzpostavljenih ustreznih preventivnih ukrepov. V vseh podjetjih in državah članicah je treba povečati ozaveščenost in na sektorski ravni zagotoviti preprosta praktična orodja za obvladovanje psihosocialnih tveganj, povezanih z delom. 

Kaj je mogoče storiti za preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj?

Politika Evropske unije priznava, da je treba duševno zdravje obravnavati celovito na vseh področjih politike, vključno z duševnim zdravjem na delovnem mestu. 

S pravilnimi pristopi se lahko psihosocialna tveganja preprečijo in uspešno obvladajo ne glede na velikost ali vrsto podjetja. 

Obvladovanje psihosocialnih tveganj, povezanih z delom, ni le moralna obveznost in dobra naložba za delodajalce, temveč je pravna obveznost, določena v Okvirni direktivi 89/391/EGS, ki jo podpirajo okvirni sporazumi socialnih partnerjev o stresu in nadlegovanju ter nasilju pri delu.

Delodajalci so pravno odgovorni za zagotovitev ustrezne ocene in nadzora tveganj na delovnem mestu. Vključevanje delavcev v ta proces je bistveno za zagotovitev boljšega in učinkovitejšega prepoznavanja in obvladovanja tveganj. Delavci in njihovi predstavniki najbolje razumejo težave, ki se lahko pojavijo na njihovem delovnem mestu, njihovo vključevanje pa se je izkazalo kot dejavnik uspeha v boju proti psihosocialnim tveganjem pri delu. 

Več informacij o praktičnih smernicah najdete tukaj.