You are here

Psihosocialna tveganja in stres na delovnem mestu

Psychosocial risks and stress. Several workers wearing telephone headsets
Psihosocialna tveganja in stres, povezan z delom, so eden od najtežjih izzivov na področju varnosti in zdravju pri delu. Močno vplivajo na zdravje posameznikov, organizacij in nacionalnih gospodarstev.

Približno polovica evropskih delavcev meni, da je stres na njihovem delovnem mestu pogost, poleg tega pa prispeva k približno polovici vseh izgubljenih delovnih dni. Tako kot številna druga vprašanja, povezana z duševnim zdravjem, je tudi stres pogosto predmet napačnega razumevanja ali stigmatizacije. Če pa se psihosocialna tveganja in stres obravnavajo kot organizacijsko vprašanje, in ne kot pomanjkljivost posameznika, so lahko enako obvladljivi kot katero koli drugo tveganje za zdravje in varnost pri delu.

Kaj so psihosocialna tveganja in stres?

Psihosocialna tveganja izhajajo iz slabega načrtovanja, organizacije in vodenja dela ter slabih socialnih okoliščin dela ter lahko imajo negativne psihične, fizične in socialne posledice, kot so stres, povezan z delom, izgorelost ali depresija. Nekaj primerov delovnih razmer, ki vodijo do psihosocialnih tveganj:

  • čezmerna delovna obremenitev;
  • nasprotujoče si zahteve in nerazjasnjene vloge;
  • nesodelovanje pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na delavca, in pomanjkanje vpliva na način opravljanja dela;
  • slabo vodene organizacijske spremembe, negotovost zaposlitve;
  • neučinkovito komuniciranje, pomanjkanje podpore vodstva ali sodelavcev;
  • psihično in spolno nadlegovanje, nasilje tretje osebe.

Pri obravnavanju zahtev delovnega mesta je pomembno, da se psihosocialna tveganja, kot je čezmerna delovna obremenitev, ne zamenjujejo z razmerami, ki, čeprav so včasih zahtevne, pomenijo spodbudno delovno okolje, v katerem so delavci dobro usposobljeni in motivirani za delo po svojih najboljših zmožnostih. Dobro psihosocialno okolje spodbuja uspešnost in osebni razvoj ter dobro duševno in telesno počutje delavca.

Delavec občuti stres, kadar so zahteve njegovega dela večje od njegovih sposobnosti, da se spopade z njimi. Pri delavcih, ki so dalj časa izpostavljeni stresu, se lahko poleg težav z duševnim zdravjem pojavijo tudi resne težave s telesnim zdravjem, kot so bolezni srca in ožilja ali kostno-mišična obolenja.

Negativni učinki za organizacijo vključujejo slabo splošno poslovno uspešnost, povečano odsotnost z dela, prezentizem (delavci pridejo na delo kljub bolezni, zaradi česar pri delu niso učinkoviti) ter višje stopnje nesreč in poškodb. Odsotnosti so običajno daljše kot pri drugih vzrokih, stres, povezan z delom, pa lahko prispeva tudi k višjim stopnjam predčasnega upokojevanja. Ocenjeni stroški za podjetja in družbo so visoki in na nacionalni ravni znašajo že milijarde evrov.

Kakšno razsežnost ima ta težava?

Evropska raziskava javnega mnenja, ki jo je izvedla agencija EU-OSHA je pokazala, da približno polovica delavcev meni, da je na njihovem delovnem mestu stres, povezan z delom, pogost pojav. Med najpogostejšimi vzroki zanj se omenja reorganizacija dela ali negotova zaposlitev, dolg delovni čas ali preobilica dela ter nadlegovanje in nasilje na delovnem mestu. Agencija EU-OSHA zagotavlja informacije o nedavnih podatkih in izsledkih raziskav, povezanih z razširjenostjo stresa, povezanega z delom, njegovih učinkih na varnost in zdravje pri delu ter psihosocialnih tveganjih.

Za njihovo obvladovanje se je za najuspešnejšega izkazal preventivni, celostni in sistematični pristop. Raziskava agencije EU-OSHA o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER) ugotavlja, kako se psihosocialna tveganja dojemajo v evropskih podjetjih in kako se ta z njimi spopadajo, ter opredeljuje glavne dejavnike, prepreke in potrebe po pomoči. Raziskava kaže, da psihosocialna tveganja predstavljajo večji izziv in so težje obvladljiva kot t.i. tradicionalna tveganja za varnost in zdravje pri delu. Predvsem je treba povečati ozaveščenost, potrebna pa so tudi enostavna praktična orodja, ki bi olajšala spopadanje s stresom, nasiljem in nadlegovanjem, povezanim z delom.

Kaj je mogoče storiti za preprečevanje in obvladovanje psihosocialnih tveganj?

Psihosocialna tveganja in stres, povezan z delom, je mogoče s pravim pristopom preprečiti in uspešno obvladovati ne glede na velikost ali vrsto podjetja. Z njimi se je mogoče spoprijeti enako logično in sistematično kot z drugimi tveganji za zdravje in varnost pri delu.

Obvladovanje stresa ni samo moralna obveznost in dobra naložba za delodajalce, ampak tudi pravna zahteva, ki je določena v okvirni direktivi 89/391/EGS in podprta z okvirnimi sporazumi med socialnimi partnerji o stresu, povezanem z delom, ter nadlegovanju in nasilju na delovnem mestu.

Poleg tega se v Evropskem paktu za duševno zdravje in dobro počutje priznava obstoj spreminjajočih se zahtev in vse večjih pritiskov na delovnem mestu, zato se delodajalce spodbuja, naj uvedejo dodatne, prostovoljne ukrepe za spodbujanje duševnega dobrega počutja.

Čeprav so delodajalci zakonsko odgovorni zagotoviti, da se tveganja na delovnem mestu pravilno ocenjujejo in nadzorujejo, je pomembno, da so vključeni tudi delavci. Delavci in njihovi predstavniki najbolje poznajo težave, ki se lahko pojavijo na njihovem delovnem mestu. Z njihovim vključevanjem bosta zagotovljeni ustreznost in učinkovitost sprejetih ukrepov.

Agencija EU-OSHA ponuja številne informacije in praktično pomoč pri prepoznavanju, preprečevanju in obvladovanju psihosocialnih tveganj in stresa, povezanega z delom.