Primerjava podatkov o izpostavljenostih po virih

V okviru projekta so bili pripravljeni zemljevidi ter analizirane evropske in nacionalne podatkovne zbirke o izpostavljenosti delavcev dejavnikom tveganja za nastanek raka.

Ključni element je priprava nadaljnjih ukrepov glede na ugotovitve raziskave o izpostavljenosti delavcev, ki se osredotoča na 24 dejavnikov tveganja za nastanek raka. V tej študiji so podatke iz raziskave primerjali z nacionalnimi podatki iz Nemčije, Francije, Finske in Španije. Cilj je bil proučiti pokritost, dostopnost in kakovost informacij ter razlike in podobnosti med podatki iz raziskave o izpostavljenosti delavcev in drugimi viri podatkov.

Drugi element je primerjalna in statistična analiza razpoložljivih podatkov o izpostavljenosti dejavnikom tveganja za nastanek raka, pri čemer se obseg razširi na druge dejavnike tveganja in države, ki niso zajete v raziskavo.

Razumevanje praks držav članic EU pri priznavanju poklicnega raka

Pomemben vidik je tudi razumevanje različnih praks v državah članicah EU in državah EFTE pri priznavanju poklicnega raka. V tem delu so zbrane vrste raka, vpisane na nacionalne sezname, opredeljeni dopolnilni in drugi sistemi priznavanja poklicnih bolezni, opisani razni pogoji in podatki, potrebni za dokazovanje, da je bil delavec izpostavljen rakotvornemu dejavniku, ter analizirani akterji, vključeni v postopek priznavanja poklicnega raka. Opredeljene so tudi vrzeli, potrebe in dobre prakse, ki so lahko koristne pri povezovanju izpostavljenosti s pojavom raka po vsej EU.

Nekatera spoznanja so že na voljo v Eurostatovi evropski statistiki poklicnih bolezni, vključno s poklicnim rakom.

Kombinirana izpostavljenost rakotvornim snovem

V okviru projekta so proučevali kombinirano izpostavljenost rakotvornim, mutagenim in reprotoksičnim snovem. Njegov cilj je v sodelovanju z Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) zbrati informacije o koncentracijah izpostavljenosti, opredeliti gospodarske panoge in poklice, v katerih je kombinirana izpostavljenost bolj razširjena, ter pripraviti smernice za posamezna delovna mesta.

Nadomestitev kemikalij in načelo čim manjše izpostavljenosti, kolikor je tehnično mogoče

Dodatni raziskovalni del je namenjen ozaveščanju in spodbujanju nadomestitve in tehničnih metod za zmanjšanje izpostavljenosti na tehnično najnižjo možno raven ter za uskladitev z novimi mejnimi vrednostmi za poklicno izpostavljenost, dogovorjenimi na ravni EU. Pri tem so proučevali ovire in izzive, povezane z nadomestitvijo rakotvornih snovi z varnejšimi, ter opredelili panožne pobude in dobre prakse.

Poklicni rak: glavni izziv na področju zdravja na delovnem mestu v Evropi

Izpostavljenost dejavnikom tveganja za nastanek poklicnega raka je pogosta. Ugotovitve raziskave agencije EU-OSHA o izpostavljenosti delavcev kažejo, da je bila skoraj polovica evropskih delavcev v zadnjem delovnem tednu verjetno izpostavljena vsaj enemu dejavniku tveganja za nastanek raka, med temi so v nekaterih dejavnostih izpostavljeni visokim stopnjam tveganja ali več dejavnikom.

Glavni vzrok poklicnega raka so še vedno kemični dejavniki, niso pa edini. Pomembno vlogo imajo tudi fizični in organizacijski dejavniki tveganja. Med temi so ultravijolično sevanje sonca, nočno delo in drugi dejavniki, povezani z organizacijo dela in delovnimi razmerami. V znanstvenih krogih se krepi zanimanje o morebitnih učinkih endokrinih motilcev (kot so nekateri pesticidi) in nekaterih rakotvornih nanomaterialov, kot so na primer večstenske ogljikove nanocevke-7.

Ukrepi v EU za preprečevanje poklicnega raka

Glede na obseg te problematike so bili v Evropski uniji sprejeti ukrepi za večjo zaščito delavcev. Ključni ukrepi za zaščito delavcev in zmanjšanje bremena poklicnega raka po vsej Evropi so preprečevanje izpostavljenosti pri viru, boljše obvladovanje tveganj na delovnem mestu in ozaveščanje. Preprečevanje poklicnega raka je osrednji cilj strateškega okvira EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 in evropskega načrta za boj proti raku.

Osrednji zakonodajni akt je direktiva o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh. Ta direktiva je bila večkrat revidirana, da so se v njej upoštevala najnovejša znanstvena dognanja. Pričakuje se, da bodo ti ukrepi v prihodnosti pomembno zmanjšali število primerov poklicnega raka in drugih resnih vplivov na zdravje.