Kako je treba ravnati z nevarnimi kemičnimi snovmi?

Gospodarske panoge, ki so izrazito izpostavljene tveganjem

Nevarne kemične snovi so prisotne v vseh gospodarskih panogah, najsi gre za tradicionalne sektorje, kot so kmetijstvo, predelovalne dejavnosti ali gradbeništvo, ali pa za „nove in nastajajoče“ panoge, kot sta recikliranje ali oskrba na domu. Nove tehnologije, rastoči sektorji in spremembe v načinu organizacije dela lahko povzročijo večje tveganje za poškodbe zaradi kemičnih dejavnikov. V posameznih sektorjih so poročali o naslednjih deležih izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem:

62Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 52Predelovalne dejavnosti 51Gradbeništvo, ravnanje z odpadki ter oskrba z električno energijo, plinom in vodo

Izpostavljenost

Velika podjetja pogosto uporabljajo več kot 1000 različnih kemičnih izdelkov (npr. barve, črnila, lepila in čistila), več milijonov delavcev pa pride v stik s kemičnimi in biološkimi dejavniki, ki jim lahko škodujejo. Kljub temu se veliko delavcev ne zaveda, da ravnajo z nevarnimi kemičnimi snovmi.

-38 % podjetij v EU je navedlo, da so v njihovem delovnem okolju prisotne kemične ali biološke snovi v obliki tekočin, hlapov ali prahu (ESENER‑2).

-Po navedbah anketiranih delavcev v EU jih je 17 % najmanj četrtino delovnega časa izpostavljenih kemičnim izdelkom ali snovem (evropska raziskava o delovnih pogojih);

-jih 11 % več kot četrtino delovnega časa vdihava hlape (evropska raziskava o delovnih pogojih);

-jih je 15 % poročalo o izpostavljenosti dimu, hlapom, snovi v prahu in prahu več kot četrtino delovnega časa (evropska raziskava o delovnih pogojih).

Tveganja za posebne skupine

Pri določenih skupinah delavcev lahko obstaja večje tveganje izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem na delovnem mestu, ker so delavci neizkušeni, neobveščeni ali telesno bolj ranljivi. Tudi ljudje, ki pogosto menjajo službo ali opravljajo začasno ali neformalno delo, so lahko izpostavljeni večjemu tveganju. Drugi delavci so lahko ob določenem času ranljivi iz različnih razlogov, na primer zaradi opravljanja zelo tveganih, nerutinskih dejavnosti, kot so vzdrževalna dela.

Ženske
Mladi delavci
Delavci migranti
Delavci, ki opravljajo začasno ali neformalno delo
Delavci, ki niso ustrezno usposobljeni ali obveščeni

Rakotvorne snovi

Večina poklicnih bolezni s smrtnim izidom v EU nastane zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem na delovnem mestu. Številne take primere bi lahko preprečili. V zakonodaji EU obstajajo posebne določbe za zaščito delavcev: v skladu z direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh morajo delodajalci oceniti in preprečiti ali čim bolj zmanjšati izpostavljenost rakotvornim ali mutagenim snovem. Agencija EU-OSHA je ena od šestih partnerjev, ki podpirajo pobudo „Časovni načrt o rakotvornih snoveh“.

Vsako leto 1,6 milijona V Evropi vsako leto za rakom zboli približno 1,6 milijona delovno aktivnega prebivalstva

Pri več kot 120 000 ljudehZaradi poklicne izpostavljenosti rakotvornim snovem se v EU ocenjuje, da se lahko vsako leto rakava obolenja razvijejo pri več kot 120 000 ljudeh

80 000 smrtnih Vsako leto zabeležimo približno 80 000 smrtnih žrtev zaradi poklicne izpostavljenosti rakotvornim snovem

Približno 53 % vseh z delom povezanih smrtnih primerov povzročijo rakotvorne snovi

2,4 milijarde EUR na leto Neposredni stroški zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu v Evropi znašajo 2,4 milijarde EUR na leto

 

Koristi

Učinkovito obvladovanje nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu prinaša koristi za vsakogar. Z aktivnim in medsebojno sodelujočim obvladovanjem varnostni in zdravja pri delu bo podjetje bolj konkurenčno, na primer zaradi večje produktivnosti

1. Boljše zdravje delavcev
2. Nižja odsotnost z dela zaradi bolezni
3. Nižji stroški pri nadzornih ukrepih, osebni varovalni opremi in/ali pri zdravstvenem nadzoru
4. Prihranek pri zaščiti pred požari in eksplozijami
5. Nižji stroški odstranjevanja odpadkov
6. Boljši ugled pri strankah in potrošnikih

Učinki na zdravje

Zdravstvene težave, ki jih lahko povzroči delo z nevarnimi kemičnimi snovmi, obsegajo blago draženje oči in kože, pa tudi resne učinke, kot so prirojene okvare in rak. Učinki so lahko akutni ali dolgoročni, nekatere snovi pa imajo lahko kumulativni učinek.

Kožne bolezni
Alergije
Bolezni dihal
Različne vrste raka
Reproduktivne težave in prirojene okvare
Poškodbe možganov in živčnega sistema
Zastrupitev

Preventivni ukrepi

Da bi delavce zavarovali pred nevarnimi kemičnimi snovmi, je treba najprej izvesti oceno tveganja. Nato je treba ukrepati tako, da se tveganja v čim večjem obsegu odstranijo ali zmanjšajo. V evropski zakonodaji za zaščito delavcev je določena hierarhija ukrepov, ki jo morajo delodajalci upoštevati pri nadzoru nad tveganji zaradi nevarnih kemičnih snovi.

Odstranjevanje nevarnih kemičnih snovi
Nadomestitev nevarnih kemičnih snovi z manj nevarnimi snovmi, izdelki ali postopki
Tehnični ukrepi, kot je prezračevanje
Organizacijski ukrepi, kot je ločevanje delovnih mest
Osebna varovalna oprema

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi

Nevarne kemične snovi je mogoče najti na skoraj vseh delovnih mestih. Več milijonov delavcev v Evropi prihaja v stik s tekočimi, plinastimi ali trdnimi snovmi, ki ogrožajo njihovo varnost ali zdravje.

Kultura preprečevanja tveganj
Ocena tveganja
Preventivni ukrepi
Orodja in smernice
Zakonodaja