V raziskavi so predstavljeni najpogosteje ugotovljeni dejavniki tveganj na delovnem mestu, za katere se zdi, da so skozi čas razmeroma stabilni. Tako kot leta 2019 sta tudi leta 2024 glavna dejavnika tveganja povezana s kostno-mišičnimi obolenji: o dolgotrajnem sedenju, ki je na vrhu lestvice v zadnji raziskavi, je poročalo 64 % delovnih mest, s 63 % pa mu tesno sledijo ponavljajoči se gibi rok ali dlani. Poleg tega je 52 % navedlo dvigovanje ali premikanje ljudi ali težkih bremen kot ključni dejavnik tveganja.

Skoraj podvojilo se je tudi število podjetij, ki poročajo o zaposlenih, ki delajo od doma (s 13 % v letu 2019 na 23 % v letu 2024), hkrati pa se je povečalo zavedanje o vplivu digitalizacije na varnost in zdravje delavcev.

Psihosocialna tveganja so prav tako pogosto prisotna, zlasti v storitvenih sektorjih, saj je 56 % organizacij izpostavilo izziv dela s težavnimi strankami, bolniki ali učenci.

Izvršni direktor agencije EU-OSHA William Cockburn je ob pregledu rezultatov izjavil: „25 % organizacij še vedno ne priznava prisotnosti psihosocialnih tveganj, kar kaže na velik primanjkljaj pri obravnavanju teh pomembnih vprašanj. To poudarja pomen naše prihodnje kampanje za zdravo delovno okolje, ki se bo začela leta 2026 in bo osredotočena na odpravljanje vpliva psihosocialnih tveganj pri delu na duševno zdravje delavcev.“

Med delovnimi mesti, ki poročajo o psihosocialnih dejavnikih tveganja, jih 21 % meni, da je ta tveganja težje obvladovati v primerjavi z drugimi tveganji za varnost in zdravje pri delu. Številke se precej razlikujejo po državah, pri čemer nordijske države, kot sta Švedska (38 %) in Danska (37 %), zaznavajo večje težave. Udeležba zaposlenih pri oblikovanju ukrepov za preprečevanje psihosocialnih tveganj se je rahlo zmanjšala, in sicer z 61 % v letu 2019 na 55 % v letu 2024.

Poleg tega raziskava kaže, da se v ocenah tveganja na delovnem mestu vse več pozornosti namenja digitalnim tehnologijam, ki so zdaj zajete v 43 % vseh delovnih mest, pri čemer Španija in Slovenija vodita z več kot 60 %. Podobno 42 % podjetij ponuja usposabljanje o uporabi digitalnih tehnologij, pri čemer je Malta s 75 % v ospredju. V raziskavi ESENER so poudarjeni tudi dejavniki tveganja, povezani z uporabo digitalnih tehnologij pri delu. Poleg tveganj kostno-mišičnih obolenj podjetja poročajo o povečani intenzivnosti dela (34 %), preobremenjenosti z informacijami (32 %) in brisanju meja med delom in zasebnim življenjem (27 %).

Spodbudno je, da je prišlo do opaznega izboljšanja pri posvetovanju z delavci o vplivu digitalizacije na varnost in zdravje. Med podjetji, ki uporabljajo vsaj eno digitalno tehnologijo, jih 35 % trdi, da se posvetujejo z zaposlenimi, kar je več kot v letu 2019, ko jih je bilo 24 %.

To poročilo o ugotovitvah je prvo iz sklopa analiz, s katerimi bodo podrobneje proučeni podatki iz raziskave ESENER za leto 2024, podrobni rezultati pa bodo objavljeni v naslednjih poročilih do leta 2026.

Povezave:

• Dostop do prvih ugotovitev iz četrte evropske raziskave podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER 2024)

• Oglejte si orodje za vizualizacijo podatkov ESENER