Zdravje srčno-žilnega sistema na delovnem mestu

Srčno-žilne bolezni so eden največjih izzivov v javnem zdravju v EU. Vključujejo pestro in kompleksno skupino motenj, kot sta koronarna srčna bolezen in kap, ki prizadeneta srce, krvne žile in vaskularni sistem možganov. Za te bolezni je značilno, da nastanejo zaradi kombinacije dejavnikov, povezanih z življenjskim slogom in vedenjskimi vzorci, predhodnih zdravstvenih težav, genskih predispozicij, družbenogospodarskih in okoljskih vplivov ter poklicnih tveganj.

Delovno mesto ima tako pomembno vlogo pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni. Razumevanje teh tveganj in njihovega vpliva na srčno-žilno zdravje je ključno za oblikovanje učinkovitih ukrepov za preprečevanje srčno-žilnih bolezni, povezanih z delom, in spodbujanje bolj zdravega delovnega življenja.

Breme srčno-žilnih bolezni, povezanih z delom

V EU vsako leto zaradi srčno-žilnih bolezni umre približno 1,71 milijona ljudi. Čeprav se razširjenost teh bolezni med državami razlikuje, so v EU drugi najpogostejši vzrok smrti, povezanih z delom.

Poleg vpliva na zdravje lahko te bolezni vplivajo tudi na kakovost življenja delavcev, njihovo delovno sposobnost in zmožnost, da ostanejo zaposleni. Povezane so tudi s stroški, ki izhajajo iz odsotnosti z dela zaradi bolezni, dolgotrajne invalidnosti, predčasne upokojitve in zmanjšane produktivnosti, pri čemer se skupni letni strošek za gospodarstvo EU ocenjuje na več kot 210 milijard evrov. Preprečevanje srčno-žilnih bolezni, povezanih z delom, prispeva k dobremu počutju delavcev, organizacijam in družbi pa pomaga pri obvladovanju teh vplivov.

Dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni na delovnem mestu

Srčno-žilne bolezni, povezane z delom, lahko nastanejo zaradi kombinacije dejavnikov tveganja na delovnem mestu, kot so:

• psihosocialna tveganja, vključno z visokimi zahtevami na delovnem mestu, slabim nadzorom pri delu, dolgim delovnikom, izmenskim delom, nasiljem na delovnem mestu in ustrahovanjem, ta lahko povzročijo stres, ki lahko vpliva na srčno-žilno zdravje;
• ergonomski dejavniki tveganja, na primer težko fizično delo, dolgotrajno sedenje ali stanje;
• fizični dejavniki tveganja, na primer ekstremne temperature, hrup, vibracije in sevanje;
• izpostavljenost kemikalijam, vključno s težkimi kovinami, delci, prahom, emisijami izpušnih plinov iz motorja in nekaterimi pesticidi;
• biološki povzročitelji, vključno z nekaterimi nalezljivimi boleznimi, kot je COVID-19.

Vrste in stopnja tveganj se med sektorji, poklici in skupinami delavcev razlikujejo. Na to, kako poklicna izpostavljenost vpliva na srčno-žilno zdravje, lahko vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so starost, spol, družbenogospodarski vidiki, predhodne zdravstvene težave in življenjski slog.

Srčno-žilno zdravje na dnevnem redu politike EU

Evropska komisija poudarja, da je treba kot ključni cilj strateškega okvira EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2021–2027 izboljšati preprečevanje srčno-žilnih bolezni, povezanih z delom. Druge pobude EU, kot so Healthier together – pobuda EU za nenalezljive bolezni, načrt za varno srce in odziv Odbora Evropskega parlamenta za javno zdravje na načrt, kažejo, kako pomembno je usklajeno ukrepanje za izboljšanje srčno-žilnega zdravja po vsej EU.

Raziskave agencije EU-OSHA o srčno-žilnih boleznih, povezanih z delom

Agencija EU-OSHA izvaja obsežen raziskovalni program o srčno-žilnih boleznih, povezanih z delom. Cilj je izboljšati razumevanje, kako delo vpliva na srčno-žilno zdravje, da bi s tem podprli na dokazih temelječe preventivne ukrepe po vsej EU.

V raziskovalnem programu proučujejo poklicne dejavnike tveganja, povezane s srčno-žilnimi boleznimi, ter raziskujejo, kako medsebojno vplivajo tveganja, povezana z delom, in tista, ki to niso. V njem so opredeljeni sektorji, poklici in skupine delavcev, ki so izpostavljeni večjemu tveganju, poleg tega je proučeno breme srčno-žilnih bolezni, povezanih z delom, po vsej EU. V njegovem okviru so tudi proučene politike, strategije, ukrepi na delovnem mestu in praktična gradiva, ki so v pomoč pri preprečevanju srčno-žilnih bolezni oziroma ki delavcem omogočajo varno ponovno vključitev na delovno mesto po srčno-žilnih težavah ali nadaljevanje poklicne poti kljub kroničnim srčno-žilnim težavam.

Ugotovitve bodo prispevale k dokazni zbirki za preprečevanje srčno-žilnih bolezni, povezanih z delom, ter bodo vključene v kampanjo za zdravo delovno okolje Skupaj za duševno zdravje pri delu, zlasti v zvezi s povezavami med psihosocialnimi tveganji in srčno-žilnim zdravjem.