Podnebna tveganja Nova raziskava OSH Pulse razkriva, da je vsak tretji delavec izpostavljen dejavnikom, ki vplivajo na varnost in zdravje pri delu, ter izraža zaskrbljenost zaradi teh vplivov.

Press releases

Back to press releases
For immediate release - 23/09/2025 - 09:00

Podnebna tveganja Nova raziskava OSH Pulse razkriva, da je vsak tretji delavec izpostavljen dejavnikom, ki vplivajo na varnost in zdravje pri delu, ter izraža zaskrbljenost zaradi teh vplivov.

© lawcain - stock.adobe.com

Tretjina delavcev v EU je izpostavljena tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, kot so huda vročina, ekstremni vremenski dogodki ali slaba kakovost zraka, kar je razkrila raziskava Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). Hkrati je 31 % delavcev zaskrbljenih zaradi vpliva okoljskih tveganj na njihovo varnost in zdravje pri delu.  

Ta spoznanja so del najnovejše raziskave agencije EU-OSHA o varnosti in zdravju pri delu OSH Pulse za leto 2025: varnost in zdravje pri delu v dobi podnebnih in digitalnih sprememb, ki omogoča pravočasen pregled izzivov in tveganj, ki izhajajo iz podnebnih sprememb, digitalizacije in psihosocialnega delovnega okolja, s katerim se danes srečujejo evropski delavci. Raziskava je pokazala tudi, kako se delovna mesta odzivajo, da bi zaščitila varnost in zdravje delavcev. 

 

Podnebne spremembe ter varnost in zdravje delavcev  

V EU je 33 % delavcev izpostavljenih vsaj enemu dejavniku tveganja, povezanemu s podnebnimi spremembami, pri čemer 20 % delavcev poroča o izpostavljenosti hudi vročini, 19 % pa slabi kakovosti zraka. Izpostavljenost vročini je največja v sektorjih, ki so odvisni od dela na prostem: 35 % delavcev v kmetijstvu, vrtnarstvu, gozdarstvu ali ribištvu poroča, da delajo v hudi vročini, prav tako vsak četrti delavec v gradbeništvu in energetiki. Skoraj vsak deseti delavec se pritožuje zaradi simptomov ali bolezni, povezanih z vročino, kot so vročinska kap, omotica ali krči. Poleg tega je več kot eden od desetih delavcev med delom izpostavljen močnemu soncu, ki je priznan dejavnik tveganja za nastanek raka. 

Regionalne razlike so očitne, pri čemer so delavci v južni Evropi najbolj izpostavljeni zaradi pogostejših vročinskih valov in degradacije okolja. Čeprav je več kot 50 % delodajalcev uvedlo preventivne ukrepe, kot so osenčena počivališča ali vročini prilagojeni urniki, njihovo izvajanje ni povsod enako, kar kaže na potrebo po podnebno odpornem načrtovanju in naložbah v vseh panogah. 

Poleg tega je vsak peti delavec zaskrbljen, da se bodo njegovo trenutno delovno mesto in naloge spremenile zaradi ukrepov, uvedenih za preprečevanje tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami. Opaziti je naraščajoč občutekeko-anksioznosti ─ strahu ali stiske zaradi okoljskih sprememb in njihovega morebitnega vpliva na zdravje. 

Stres in duševno zdravje na delovnem mestu: vztrajen pritisk in stigmatizacija 

Težave z delovno obremenitvijo ostajajo razširjene po vsej Evropi, saj 44 % delavcev navaja hudo časovno stisko ali preobremenjenost z delom. V sektorju zdravstvenega in socialnega varstva se ta delež poveča na 50 %, od česar jih 41 % navaja, da njihova prizadevanja niso dovolj priznana ali nagrajena, kar potrjuje dolgotrajno zaskrbljenost glede izgorelosti in pomanjkanja osebja v sektorju. 

Ugotovitve kažejo tudi na nadaljnjo stigmatizacijo v zvezi z duševnim zdravjem; 48 % anketirancev meni, da bi razkritje težav z duševnim zdravjem lahko škodilo njihovemu poklicnemu uspehu. To dojemanje je zlasti razširjeno med mlajšimi delavci in tistimi na slabo plačanih ali prekarnih delovnih mestih. Vendar pa bi se večina delavcev brez težav pogovorila o svojem duševnem zdravju z nadrejenim ali vodjo, kar kaže na to, da se stigmatizacija duševnega zdravja zmanjšuje.  

Dostop do podpore je prav tako različen, saj ima 66 % delavcev v velikih podjetjih dostop do informacij in usposabljanja o stresu in dobrem počutju, v mikropodjetjih pa le 42 %. Severne in zahodnoevropske države na splošno izkazujejo boljšo podporo in bolj proaktivne pristope, medtem ko druge šele začenjajo strukturirano obravnavati duševno zdravje. 

Digitalizacija in avtonomija na delovnem mestu 

Digitalna preobrazba dela je v polnem teku: devet od desetih delavcev v EU pri svojem delu uporablja vsaj eno digitalno tehnologijo, približno eden od treh pa uporablja napredna orodja, kot so sistemi, ki jih poganja umetna inteligenca, nosljive naprave ali roboti. 

25 % delavcev pravi, da se digitalne tehnologije uporabljajo za spremljanje njihovega dela in vedenja, 27 % pa, da se naloge samodejno dodeljujejo prek tovrstnih sistemov. Te prakse sprožajo vprašanja o uporabi podatkov, zaupanju delavcev ter tveganju čezmernega nadzora in prekomernega upravljanja. Povezani so tudi s stresom in težavami z duševnim zdravjem. 

Poleg tega lahko digitalizacija bistveno spremeni vloge na delovnem mestu. Nekateri delavci se počutijo izolirani, z manj priložnostmi, da uporabijo svoja znanja in spretnosti ali odločajo o svojem delu. To poudarja potrebo po večji preglednosti, socialnem dialogu in sodelovanju delavcev pri odločanju o sprejemanju tehnologije. 

Izvršni direktor agencije EU-OSHA William Cockburn je dejal: 

„Te ugotovitve kažejo, da se delavci po vsej Evropi srečujejo z zapletenimi in spreminjajočimi se izzivi. Skoraj trije od desetih se spopadajo s stresom, depresijo ali tesnobo, povezano z njihovimi delovnimi mesti. Približno tretjina je zaskrbljena, da bi podnebne spremembe lahko ogrozile njihovo varnost in zdravje. Od prilagajanja delovnih mest fizičnim učinkom podnebnih sprememb do zmanjšanja stigmatizacije v zvezi z duševnim zdravjem in zagotavljanja, da so digitalna orodja uvedena etično, mora zaščita varnosti, zdravja in dostojanstva evropskih delavcev ostati glavna prednostna naloga. To je še posebej pomembno v času, ko se spoprijemamo z dvojnimi prehodi, ki jih prinašajo podnebne in digitalne spremembe.“

Viri za ukrepanje 

V podporo odločanju na podlagi dokazov je agencija EU-OSHA objavila sveženj virov, namenjenih spreminjanju podatkov v dejanja. Med njimi so: 

  • celotno poročilo in povzetek, v katerem so poudarjeni ključni izzivi in priložnosti po vsej Evropi.

 

Opomba za urednika

 

Raziskava OSH Pulse za leto 2025 obravnava vrsto vplivov psihosocialnih tveganj, podnebnih sprememb in uporabe digitalnih tehnologij na delovnem mestu na duševno zdravje delavcev in s tem povezane ukrepe na delovnem mestu.  

Raziskava, izvedena po telefonu aprila 2025, vključuje odgovore več kot 28 000 zaposlenih delavcev v vseh državah članicah EU ter na Islandiji in Norveškem, prvič pa tudi v Švici.  

V raziskavi iz leta 2025 so zbrane informacije o delavcih in glavnih značilnostih njihovega dela. Osredotoča se na psihosocialna in fizična tveganja, ki izhajajo iz uporabe digitalnih tehnologij in podnebnih sprememb, njihov vpliv na varnost in zdravje pri delu ter ukrepe, ki se na delovnem mestu izvajajo za preprečevanje tovrstnih tveganj. 

Letošnja vprašanja v raziskavi zajemajo tudi nove psihosocialne dejavnike, povezane z digitalizacijo, kot sta stopnja avtonomije delavca pri uporabi svojih znanj in spretnosti ter smiselnost pri delu, pa tudi nastajajoča tveganja, povezana s podnebnimi spremembami, vključno z eko-aksioznostjo in kvantitativno negotovostjo zaposlitve. Vključuje tudi tradicionalna tveganja, kot so neravnotežje med prizadevanji in nagrado ter kvantitativna negotovost zaposlitve. Socialnodemografske spremenljivke – vodstvene in nevodstvene vloge ter status migranta (prva in druga generacija) – izboljšujejo sposobnost raziskave, da zazna različne izkušnje delavcev. 

Nabor podatkov bo raziskovalcem na voljo leta 2026.