Preskoči na vsebino | Preskoči na navigacijo

Osebna orodja
Preskoči na vsebino. Išči Pogosto zastavljena vprašanja Pomoč O nas

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Izberi jezik:

Mreža Agencije o VZD
Loading
Nahajate se tu: Domov Evropska opazovalnica tveganj

Evropska opazovalnica tveganj

Cilj Evropske opazovalnice tveganj EU-OSHA je prepoznati nova in nastajajoča tveganja za varnost in zdravje pri delu, da bi se izboljšali pravočasnost in učinkovitost preprečevalnih ukrepov. Za dosego tega cilja Evropska opazovalnica tveganj ponuja pregled varnosti in zdravja pri delu v Evropi, opisuje gibanja in dejavnike, ki so razlog zanje, ter predvideva, do kakšnih sprememb bo prišlo pri delu in kakšen bo verjetno njihov učinek na varnost in zdravje pri delu.

 

Poslanstvo

Tako kot se naša družba nenehno razvija pod vplivom nove tehnologije in spreminjajočih se gospodarskih in družbenih okoliščin, se nenehno spreminjajo tudi naša delovna mesta ter delovne prakse in postopki. Te nove okoliščine s sabo prinašajo nova tveganja in izzive za delavce in delodajalce, ki zahtevajo politični, upravni in tehnični pristop za visoko raven varnosti in zdravja pri delu.

Strategija Skupnosti o varnosti in zdravju pri delu 2002–2006 je ugotovila, da se je na te nove okoliščine treba pripraviti, in poudarila, da je

predvidevanje novih in nastajajočih tveganj, ne glede na to, ali so povezana s tehničnimi inovacijami ali jih povzročajo družbene spremembe, bistveno, če želimo imeti nadzor nad tveganji.
To predvsem in najprej zahteva nenehno spremljanje samih tveganj na podlagi sistematičnega zbiranja informacij in znanstvenih mnenj.“

Strategija je tako od agencije zahtevala, naj ustanovi Evropsko opazovalnico tveganj, ki bo opravljala te naloge. Sedanja strategija Skupnosti 2007–2012 je znova potrdila pomen predvidevanja tveganj in je od opazovalnice agencije zahtevala, naj začne izvajati vrsto novih pobud.
 

Kako delujemo

Evropska opazovalnica tveganj ustvarja dodano vrednost z zbiranjem in analizo informacij, njihovo postavitvijo v okvir (še posebno v zvezi z evropsko socialno agendo in strategijo Skupnosti), iskanjem gibanj za „predvidevanje sprememb“ in učinkovitim sporočanjem ključnih vprašanj našemu ciljnemu občinstvu: oblikovalcem politike in raziskovalcem. Naš cilj je tudi spodbuditi razpravo in razmišljanje med zainteresiranimi stranmi agencije EU-OSHA ter zagotoviti platformo za razprave med strokovnjaki in oblikovalci politike na različnih ravneh.

Informacije, potrebne za prepoznavanje novih in nastajajočih tveganj, je mogoče pridobiti iz različnih virov, kot so podatki iz uradnih evidenc, literatura raziskovalcev, predvidevanja strokovnjakov ali podatki iz raziskav. Da lahko zajamemo vse te morebitne vire informacij, svoje dejavnosti organiziramo okoli štirih osnovnih področij.

Predvidevanje novih in nastajajočih tveganj

Predvidevanje tveganj je ključni cilj Evropske opazovalnice tveganj, ki je bil opredeljen v strategiji Skupnosti 2007–2012. Po posvetu in razpravah s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi smo se dogovorili o

delovni opredelitvi "nastajajočih tveganj za varnost in zdravje pri delu":
to je vsako poklicno tveganje, ki je hkrati novo in se povečuje

.

Z besedo ‘novo’ želimo povedati:

  • da tveganje prej ni obstajalo in je nastalo zaradi novih procesov, novih tehnologij, novih vrst delovnih mest ali socialne oziroma organizacijske spremembe; ali
  • da je dolgotrajni problem, ki je zaradi spremenjenih družbenih ali javnih zaznavanj zdaj opredeljen kot tveganje; ali
  • da nova znanstvena dognanja omogočajo, da dolgotrajni problem opredelimo kot tveganje.

Tveganje se ‘povečuje’:

  • če se povečuje število nevarnosti, ki vodijo do tveganja; ali
  • če se povečuje izpostavljenost nevarnosti, ki vodi do tveganja (stopnja izpostavljenosti in/ali število izpostavljenih ljudi); ali
  • če se zdravstveno stanje delavcev slabša zaradi posledic nevarnosti (resnost posledic za zdravje in/ali število prizadetih ljudi).

predvidevanja

Prvi koraki za prepoznavanje nastajajočih tveganj so bili narejeni z objavo štirih poročil o predvidevanjih strokovnjakov, ki so obravnavala fizična, biološka, psihosocialna in kemična nastajajoča tveganja. Ta poročila so rezultat posveta strokovnjakov po metodologiji delfi, sledili pa so jim številni pregledi literature in podrobna poročila, da bi raziskali največja tveganja, ki so bila ugotovljena v predvidevanjih strokovnjakov, kot je izpostavljenost nanomaterialu na delovnem mestu.

Sedanja strategija Skupnosti 2007–2012 je od Evropske opazovalnice tveganj zahtevala, naj ‘izboljša predvidevanje tveganj, da bodo vključevala tveganja, povezana z novimi tehnologijami, biološkimi tveganji, zapletenimi vmesniki človek-stroj in vplivom demografskih gibanj’. To podpira pobudo opazovalnice, da bi izvedla projekt predvidevanja, v katerem bi oblikovala vrsto scenarijev za raziskovanje morebitnega vpliva tehnoloških inovacij na varnost in zdravje pri delu do leta 2020. Projekt se bo osredotočil na „zelena delovna mesta“, ker zagon za „zeleno“ gospodarstvo predstavlja priložnost za predvidevanje morebitnih novih tveganj in da bi zagotovili, da bodo vzpostavljeni učinkoviti ukrepi za njihovo pričakovanje. Nastali scenariji bi oblikovalcem politike morali pomagati bolje oceniti, o katerih odločitvah morajo razmisliti, da bi oblikovali boljšo prihodnost za varnost in zdravje pri delu.

Raziskava o podjetjih (ESENER)

 

Ta raziskava se posebej osredotoča na nastajajoče in relativno novo področje različnih tveganj na delovnem mestu: psihosocialna tveganja. Ta tveganja, ki so povezana s pripravo, organizacijo in upravljanjem dela ter z ekonomskim in socialnim vidikom dela, lahko povzročijo povišano raven stresa ter resno poslabšanje duševnega in fizičnega zdravja.

Pri raziskavi anketiranci odgovarjajo na vprašanja o ukrepih, ki se sprejemajo na delovnem mestu, glavnih motivih za ukrepanje in najpomembnejših ovirah. Vprašanja zajemajo upravljanje varnosti in zdravja na splošno, upravljanje psihosocialnih tveganj in sodelovanje delavcev.

Raziskava ESENER z ločenimi intervjuji vodilnih delavcev ter predstavnikov za zdravje in varnost vključuje skoraj 36 000 telefonskih razgovorov v ustanovah z vsaj desetimi zaposlenimi v zasebnem in javnem sektorju v 27 državah članicah EU ter Hrvaški, Turčiji, Norveški in Švici.

Kratek pregled projekta ESENER

„Varnost in zdravje pri delu v številkah“: prepoznavanje in analiza gibanj

Ta razdelek prinaša informacije o posebnih skupinah delavcev, izpostavljenosti, zdravstvenih težavah in industrijskih sektorjih, ki temeljijo na zbiranju, analizi in usklajevanju obstoječih trdnih podatkov iz nacionalnih in mednarodnih virov (sistem spremljanja – na voljo samo v angleščini), kot so:

  • raziskave delovne sile,
  • raziskave delavcev,
  • evidence o nesrečah,
  • evidence o poklicnih boleznih,
  • evidence o smrtih,
  • evidence o izpostavljenosti.

Vire sestavljajo statistični in analitični temeljni dokumenti. Statistične vire sestavljajo kombinacija upravnih evidenc in statističnih podatkov (evidence o poklicnih boleznih, evidence o izpostavljenosti), raziskave, sistemi prostovoljnega poročanja in poročila o inšpekcijskih pregledih. Kombinacija različnih virov z neprimerljivimi podatki, primerov iz samo ene države članice, enkratnih študij in študij, ki niso izvedene z nacionalnimi uradnimi podatki, pomagajo zapolniti vrzeli v podatkih.

Namen je zagotoviti podatkovno zbirko, čim bolj celostno sliko o morebitnih vprašanjih v zvezi varnostjo in zdravjem pri delu, tveganjih in posledicah za zdravje v zvezi z izbranimi temami ter priporočila za raziskave, politiko in prakso.
Ta poročila odražajo glavni cilj Evropske opazovalnice tveganj: zgodnejše prepoznavanje nastajajočih gibanj in tveganj na delovnem mestu za pomoč pri usmerjanju sredstev ter za zagotovitev hitrejšega in učinkovitega ukrepanja.

Zbirka „Varnost in zdravje pri delu v številkah“ dopolnjuje tudi širok izbor primerov dobre prakse, ki jih je agencija zbrala od svoje ustanovitve. Če so informacije o dobrih praksah na voljo, boste našli povezave do njih.
O nekaterih temah lahko podrobnejše informacije dobite od držav članic. V takem primeru so zagotovljena posebna nacionalna poročila.

Spodbujanje usklajevanja raziskav o varnosti in zdravju pri delu v EU

raziskave

Evropska opazovalnica tveganj želi spodbuditi boljšo usklajenost raziskav na področju varnosti in zdravja pri delu v EU. Številne organizacije iz vseh držav članic izvajajo ali financirajo raziskave o varnosti in zdravju pri delu, vendar so ­–podobno kot nadrugih področjih– raziskave pogosto preveč razdrobljene, kar pomeni, da pomanjkljivi viri niso najbolj uporabni.

Delo opazovalnice na področju usklajevanja raziskav se je začelo, ko je strategija Skupnosti o varnosti in zdravju pri delu 2002–2006 od agencije zahtevala, naj deluje kot gonilna sila na področjih, povezanih z ozaveščanjem in predvidevanjem tveganj, ter poudarila pomen usklajevanja in praktične uporabnosti raziskav v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, predvsem v zvezi z novimi in nastajajočimi tveganji: „Predvidevanje novih in nastajajočih tveganj, ne glede na to, ali so povezana s tehničnimi inovacijami ali jih povzročajo družbene spremembe, je bistveno, če želimo imeti nadzor nad tveganji (…). Od raziskovalcev zahteva, naj sprejmejo dosleden pristop: raziskovalne organizacije bi morale med seboj usklajevati svoje programe, jih usmeriti v obravnavanje praktičnih težav, ki se pojavljajo na delovnem mestu, in se pripraviti, da bodo ugotovitve raziskav predložile podjetjem, še posebno MSP.“

Prvi korak je bil, da je agencija na zahtevo Komisije pripravila poročilo o prednostnih nalogah na področju raziskav v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu v EU. Poročilo je bilo pripravljeno v agenciji in posredovano njeni mreži informacijskih točk, mrežam strokovnjakov EU in mednarodnim organizacijam s področja varnosti in zdravja pri delu, da bi se o njem lahko posvetovali. Opazovalnica je decembra 2005 priredila seminar, da bi se potrdile ugotovitve poročila in srečale glavne raziskovalne ustanove s področja varnosti in zdravja pri delu iz EU. To je bil prvi od seminarjev, ki jih je opazovalnica priredila v številnih državah članicah, da bi poiskala načine za povečanje njihovega sodelovanja na ravni raziskovalnih programov.

Poročilo je bilo tudi prispevek k drugi strategiji Skupnosti o varnosti in zdravju pri delu (2007–2012) in je doseglo celo tak učinek pri določanju prednostnih področij, kot je mogoče videti v razdelkih, v katerih so obravnavana nova in nastajajoča tveganja, da je ta strategija od agencije izrecno zahtevala, naj „nacionalne inštitute za raziskave zdravja in varnosti spodbuja k določitvi skupnih prednostnih nalog, izmenjavi rezultatov in vključitvi potreb s področja zdravja in varnosti pri delu v raziskovalne programe“.

Opazovalnica je imela leta 2005 tudi ključno vlogo pri pripravi predloga za konzorcij ključnih raziskovalnih ustanov, ki bi spodbujal sodelovanje pri raziskovanju novih in nastajajočih tveganj. Konzorcij Nova doba varnosti in zdravja pri delu (New OSH ERA), ki ga vodi finski inštitut za poklicno zdravje, je bil uspešen pri pridobivanju sredstev iz šestega okvirnega programa za raziskave, agencija pa je v štirih letih izvajanja projekta (2006–2010) odigrala pomembno vlogo pri doseganju svojih ambicioznih ciljev.

V naslednjih nekaj letih bo agencija še naprej spodbujala usklajevanje raziskav na področju varnosti in zdravja pri delu, tako da bo poskušala doseči soglasje o skupnih prednostnih temah med ključnimi akterji –to vključuje revizijo poročila o prednostnih nalogah na področju raziskav v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu v EU iz leta 2005– ter tesno sodelovala z državami članicami in ključnimi mednarodnimi mrežami in organizacijami, kot so PEROSH, MOD, SZO in NIOSH.

shranjeno pod: