Okvirna direktiva o varnosti in zdravju pri delu

Direktiva 89/391 – „Okvirna direktiva“ o varnosti in zdravju pri delu
z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu – „okvirna direktiva“.

Nekatere določbe okvirne direktive so leta 1989 prispevale k uvedbi pomembnih novosti, vključno z naslednjimi:

• Izraz „delovno okolje“ je bil določen v skladu s Konvencijo št. 155 Mednarodne organizacije dela (MOD) in opredeljuje moderen pristop, ki upošteva tehnično varnost in splošno preprečevanje slabega zdravja.
• Namen direktive je ustvariti enako raven varnosti in zdravja za vse delavce (izjeme so le delavci na domu ter nekatere javne in vojaške službe).
• Direktiva delodajalce zavezuje k sprejetju ustreznih preprečevalnih ukrepov za varnejše in bolj zdravo delo.
• Direktiva kot ključni element uvaja načelo ocene tveganja in opredeljuje njene glavne elemente (npr. določanje nevarnosti, sodelovanje delavcev, uvedba ustreznih ukrepov, namenjenih predvsem odpravljanju tveganj pri viru, dokumentacija in redno ocenjevanje nevarnosti na delovnem mestu).
• Nova obveznost uvedbe preprečevalnih ukrepov izrecno poudarja pomen novih oblik upravljanja varnosti in zdravja v okviru splošnih postopkov upravljanja.

Okvirno direktivo so morale države članice prenesti v nacionalno zakonodajo do konca leta 1992. Učinki prenosa direktive v nacionalne pravne sisteme so se po državah članicah razlikovali. V nekaterih državah članicah je imela okvirna direktiva znatne pravne posledice zaradi neustrezne nacionalne zakonodaje, medtem ko v drugih državah članicah večje prilagoditve niso bile potrebne.

Leta 2004 je Evropska komisija izdala Sporočilo (COM [2004] 62) o praktičnem izvajanju določb nekaterih direktiv, in sicer 89/391 EGS (okvirna direktiva), 89/654 EGS (delovna mesta), 89/655 EGS (delovna oprema), 89/656 EGS (osebna varovalna oprema), 90/269 EGS (ročno premeščanje bremen) in 90/270 EGS (slikovni zasloni). V sporočilu je navedeno, da obstajajo dokazi o pozitivnem vplivu zakonodaje EU na nacionalne standarde za varnost in zdravje pri delu, ki so sestavljeni iz nacionalnih izvedbenih predpisov ter praktične uporabe v podjetjih in institucijah javnega sektorja.

Na splošno je bilo v poročilu ugotovljeno, da je zakonodaja EU prispevala k vzpostavitvi kulture preprečevanja po Evropski uniji ter k racionalizaciji in poenostavitvi nacionalnih zakonodajnih sistemov. Vendar pa so bile v poročilu poudarjene tudi številne pomanjkljivosti pri uporabi zakonodaje, ki zmanjšujejo možnosti za njeno uspešno izvajanje. Prav tako so bili v poročilu navedeni primeri, za katere so se začeli postopki za ugotavljanje kršitev.