Sporočila za javnost
ZA TAKOJŠNJO OBJAVO - 28/07/2020 - 01:15

Zaradi pandemije covida-19 se je povečala potreba po zaščiti delavcev pred izpostavljenostjo biološkim dejavnikom.

Novo poročilo Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) povzema rezultate večjega projekta, ki obravnava izpostavljenost biološkim dejavnikom na delovnem mestu in povezane učinke na zdravje. Čeprav je bil projekt izveden pred pandemijo covida-19, so njegovi izsledki v luči trenutnih svetovnih razmer zelo pomembni. Rezultati se nanašajo na sektorje, kjer obstaja razlog za skrb, ranljive skupine, nastajajoča tveganja in sisteme spremljanja.

Zaradi svetovnih zdravstvenih problemov so zdravstveni sistemi pod hudim pritiskom, zato za zaščito delavcev pred nalezljivimi boleznimi potrebujemo nujne ukrepe, ki presegajo zgolj zagotavljanje varovalne opreme.

Izpostavljenost biološkim dejavnikom na delovnem mestu je močno razširjena in povezana s številnimi zdravstvenimi težavami, vključno z nalezljivimi boleznimi, alergijami in rakom. Po ocenah vsako leto zaradi z delom povezanih nalezljivih bolezni samo v EU umre 5 000 delavcev. Novo poročilo agencije EU-OSHA je namenjeno ozaveščanju o tej tematiki in podajanju zanesljivih informacij, ki so v podporo prizadevanjem za vzpostavitev učinkovitih preventivnih ukrepov.

Z raziskavo smo skušali prepoznati in opisati najpomembnejše vrste izpostavljenosti, poročilo pa podaja poglobljene analize za pet sektorjev/vrst poklicev, ki so zaradi izpostavljenosti še posebno ogroženi:

  • zdravstvo,
  • poklici, povezani z živalmi,
  • obdelava odpadkov in odpadne vode,
  • poljedelstvo,
  • poklici, ki vključujejo potovanja ali stik s potniki.

Projekt se osredotoča tudi na nastajajoča tveganja, vključno z večkratno odpornimi bakterijami in širjenjem povzročiteljev nalezljivih bolezni. Pojav epidemij hudega akutnega respiratornega sindroma (SARS) in covida-19 v Evropi je na primer povezan z globalizacijo. Izvršna direktorica agencije EU-OSHA, Christa Sedlatschek, poudarja učinek takšnih pandemij na zdravstveni sektor: „Zaradi svetovnih zdravstvenih problemov so zdravstveni sistemi pod hudim pritiskom, zato za zaščito delavcev pred nalezljivimi boleznimi potrebujemo nujne ukrepe, ki presegajo zgolj zagotavljanje varovalne opreme. Varnost in zdravje zdravstvenih delavcev morata biti prednostni nalogi v izrednih razmerah, kot je pandemija covida-19, ki je pokazala, kako pomembno je izvajanje obstoječe pravne zaščite.“

Strokovnjaki, s katerimi smo se pogovarjali v sklopu projekta, so spregovorili o potrebi po načrtih za ukrepanje v izrednih razmerah, ki omogočajo dodelitev finančnih virov za spopadanje s prihodnjimi izbruhi bolezni. Omenili so tudi, da so informacije, zbrane v sklopu obveznega poročanja, lahko v pomoč pri prepoznavanju zgodnjih znakov širjenja bolezni.

Obstaja sicer pravni okvir, ki ljudi ščiti pred izpostavljenostjo škodljivim biološkim dejavnikom na delovnem mestu, vendar je treba dvigniti ozaveščenost o njem. Če se želimo s tveganji spopasti bolj organizirano, je treba oceniti in evidentirati izpostavljenost biološkim dejavnikom in zdravstvene težave, ki iz nje izhajajo. Zato so v raziskavi preučili in analizirali sisteme za spremljanje bolezni in izpostavljenosti. Zagotavljanje večjega obsega usposabljanja in smernic za zaposlene in delavce bo v pomoč tudi pri zagotavljanju bolj sistematičnega preprečevanja.

V raziskavi je poudarjeno, da je ozaveščenost o izpostavljenosti biološkim dejavnostim pomanjkljiva v vseh sektorjih, razen v zdravstvu in laboratorijih. Poleg tega so tveganju zlasti izpostavljene določene skupine ljudi, kot so mladi, čistilci in vzdrževalci, delavci migranti in nosečnice. Izboljšan dostop do informacij in izvajanje konkretnih ukrepov za zaščito teh skupin sta torej ključna.

Zgledi iz študij primerov kažejo na pomen prepoznavanja tveganj in kolektivnega ukrepanja, namenjenega obvladovanju teh tveganj. Na Finskem je na primer služba medicine dela učinkovito uporabila podatke zdravstvenega nadzora za ciljno usmerjene ukrepe, namenjene spopadanju s problematiko v zvezi s težavami s pljuči pri osebah, zaposlenih v kmetijstvu. Uvedeni ukrepi so bili uspešni pri zmanjševanju števila primerov in pri zagotavljanju pomoči delavcem v kmetijstvu, ki so že imeli zdravstvene težave.

Zaključek poročila je, da sektorji, ki jih zadevajo nenamerne izpostavljenosti, potrebujejo splošne smernice, in da je ključnega pomena podajanje pomembnih informacij delavcem. Bistvenega pomena sta upoštevanje hierarhije nadzornih ukrepov, ki jih določa zakonodaja, in dajanje prednosti kolektivnim pred osebnim zaščitnim ukrepom.

Povezave:

Opombe za urednika: 
1.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) si prizadeva za varnejša, bolj zdrava in produktivnejša delovna mesta v Evropi. Raziskuje, razvija in razširja zanesljive, uravnotežene in nepristranske informacije o varnosti in zdravju pri delu ter organizira vseevropske kampanje za ozaveščanje. Agencija, ki jo je Evropska unija ustanovila leta 1994 in ima sedež v španskem mestu Bilbao, združuje predstavnike Evropske komisije, vlad držav članic, združenj delodajalcev in delavcev ter vodilne strokovnjake iz držav članic EU in zunaj njenih meja.

Zdaj nas lahko spremljate na Facebooku, Twitterju, LinkedInu, YouTubu ali se naročite na naše mesečno glasilo OSHmail. Lahko se prijavite tudi za redno prejemanje novic in informacij agencije EU-OSHA prek virov RSS.

http://osha.europa.eu