Sodelovanje delavcev pri varnosti in zdravju

Z vidika delodajalcev gre za to, da dobijo pomoč pri opredeljevanju resničnih težav in pravih rešitev ter da imajo motivirano delovno silo. Z vidika delavcev pa gre za to, da si zagotovijo varnost pred poškodbami pri delu.

V skladu z zakonodajo je treba delavce obvestiti in poučiti o vprašanjih zdravja in varnosti ter jih na tem področju usposobiti in se z njimi posvetovati. Celovito sodelovanje je več kot samo posvetovanje – delavci in njihovi zastopniki so vključeni tudi v odločanje. Sodelovanje delavcev pri vprašanjih zdravja in varnosti je preprost dvosmerni proces, v katerem (se) delodajalci in njihovi delavci/zastopniki delavcev: 

Koristi sodelovanja delavcev

Posvetovanje z delavci je predpisano z zakonodajo o zdravju in varnosti, ker je pomembno za preprečevanje tveganj in iskanje učinkovitih rešitev. Delovna okolja, v katerih zaposleni dejavno prispevajo k zdravju in varnosti, imajo pogosto nižje stopnje poklicnih tveganj in nesreč.

Glavni razlogi, zaradi katerih bi morali delavci dejavno vplivati na odločitve uprave: 

• posvetovanje z delavci pomaga pri oblikovanju realističnih in učinkovitih načinov njihove zaščite;
• z vključevanjem delavcev v fazi načrtovanja je verjetneje, da bodo opredelili težave in njihove vzroke, pomagali najti praktične rešitve ter ravnali v skladu s končnim rezultatom;
• če delavci dobijo priložnost za sodelovanje pri oblikovanju varnih delovnih postopkov, lahko zagotovijo nasvete za izboljšave oziroma take izboljšave predlagajo ali zahtevajo, s čimer lahko pomagajo zasnovati pravočasne in stroškovno učinkovite ukrepe za preprečevanje nesreč pri delu in poklicnih obolenj;
• če so delavci vključeni že v začetni fazi, se čutijo zavezani uporabi rešitve;
• izboljšata se komunikacija in motiviranost na splošno.

Vloga delodajalcev

Glavne dolžnosti delodajalcev so ustvariti delovna mesta, kjer se tveganja za zdravje in varnost ustrezno obvladujejo, delavcem pa zagotoviti informacije in usposabljanje ter se v okviru tega procesa posvetovati z njimi in njihovimi zastopniki.

Za učinkovito posvetovanje morajo delodajalci vzpostaviti ureditve, ki delavcem in njihovim zastopnikom omogočajo sodelovanje pri odločitvah o upravljanju zdravja in varnosti pri delu ter jih spodbujajo k temu. Spodbujati morajo kulturo, v kateri sta zdravje in varnost vključena v vloge vseh.

Posvetovanja so potrebna ne glede na velikost organizacije.

Načela so enaka – spodbujati odprt dialog, prisluhniti povedanemu, se iz tega učiti in na tej podlagi ukrepati – njihova oblika pa se razlikuje.

Zelo pomembno je, da imajo vsi delavci dostop do ureditev, ki jim omogočajo celovito sodelovanje. Za nekatere delavce je lahko sodelovanje v osnovnih ureditvah posebno težavno, na primer za izmenske delavce, tiste, ki delajo na osamljenih delovnih mestih, čistilce, pogodbene delavce, delavce, ki se usposabljajo, in delavce, ki jih posredujejo agencije. Upoštevati je treba sporazumevanje z delavci, ki niso rojeni govorci jezika ali katerih stopnja pismenosti je nizka.

Delodajalci bi morali:

Zahteve glede posvetovanja, imenovanja zastopnikov delavcev in ustanavljanja odborov za varnost so zajete v nacionalnih zakonodajah.

Več informacij: sodelovanje delavcev pri vprašanjih varnosti in zdravja pri delu: praktična navodila

Vloga zastopnikov delavcev in odborov za varnost

Pristop, ki zajema zastopnike delavcev in neposredno sodelovanje delavcev, je učinkovit način za pridobivanje mnenj ter vključevanje delavcev v vprašanja zdravja in varnosti.

Vloga zastopnika delavcev je zagotoviti, da delavci z izražanjem mnenj, pomislekov in zamisli prispevajo k odločitvam vodstvenega osebja.

Lahko se ustanovi skupni odbor delavcev in delodajalcev za varnost, v katerem sodelujejo zastopniki delavcev. Odbori za varnost se uporabljajo kot forumi za razpravo in svetovalna telesa v zvezi z odločanjem podjetja. Odbor za varnost omogoča, da se zastopniki delavcev, svetovalci za zdravje in varnost ter vodstveno in nadrejeno osebje sestajajo, opredeljujejo težave v zvezi z zdravjem in varnostjo ter skupaj vplivajo na uspešnost podjetja na tem področju.

Zastopniki delavcev so lahko tudi predstavniki sindikatov. Sindikati imajo koristno vlogo pri podpiranju in usposabljanju svojih zastopnikov ter pri zagotavljanju neodvisnih informacij o zdravju in varnosti na delovnem mestu. Pogosto sodelujejo z delodajalci pri projektih za odpravo težav v zvezi z zdravjem in varnostjo.

Vloge in pravice zastopnikov delavcev ter delovanje odborov za varnost so določeni v nacionalnih zakonodajah.

Več informacij: sodelovanje delavcev pri vprašanjih varnosti in zdravja pri delu: praktična navodila

Vloga delavcev

Odgovornost delavcev za sodelovanje

Glavna dolžnost delodajalcev je zaščititi svoje delavce z uvedbo zaščitnih ukrepov, ki vključujejo varne delovne postopke, varno opremo, ustrezno osebno varovalno opremo ter informacije, napotke in usposabljanje za delavce.

Vendar zakonodaja določa, da morajo imeti tudi delavci svojo vlogo in pomagati delodajalcu, tako da:

Zakaj sodelovati?

Pričakovanja v zakonodaji, da bodo delavci sodelovali in pomagali pri zviševanju standardov zdravja in varnosti tako zase kot za svoje sodelavce, imajo dobre razloge:

Delodajalci morajo najprej spodbuditi kulturo varnosti, ki podpira sodelovanje delavcev. Vendar delavci svoje udeležbe ne bi smeli omejiti na pasivno sodelovanje in upoštevanje varnostnih pravil. Če naj dobijo najučinkovitejšo zaščito za svoje zdravje in varnost, morajo kar najbolj izkoristiti ureditve za sodelovanje delavcev na svojem delovnem mestu.

Več informacij: sodelovanje delavcev pri vprašanjih varnosti in zdravja pri delu: praktična navodila

Zakonodaja

Evropska zakonodaja predvideva sodelovanje delavcev pri vprašanjih zdravja in varnosti ter določa minimalne zahteve glede obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi (zlasti okvirna direktiva EU o varnosti in zdravju pri delu (89/391/EGS)).

Nacionalne zakonodaje in prakse določajo posebne zahteve, predvsem kar zadeva imenovanje zastopnikov delavcev ter uporabo skupnih odborov uprave in delavcev za varnost na delovnem mestu.

• Zahteve glede posvetovanja z delavci

• Pravice delavcev/zastopnikov delavcev

• Posvetovanje na gradbiščih

Zahteve glede posvetovanja z delavci

• Delodajalci se morajo posvetovati z delavci in/ali njihovimi zastopniki ter jim omogočiti, da se udeležijo razprav o vseh vprašanjih v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, pri čemer morajo spoštovati njihovo pravico do dajanja predlogov in organizirati uravnoteženo sodelovanje.
• Vidiki, o katerih se je treba vnaprej in pravočasno posvetovati, so:

Pravice delavcev/zastopnikov delavcev

• Delavci/zastopniki delavcev imajo pravico, da zaprosijo delodajalca za sprejetje ustreznih ukrepov in mu predložijo predloge.
• Delodajalci morajo dopustiti, da zastopniki delavcev s posebno odgovornostjo za varnost in zdravje delavcev ustrezen čas ne delajo, brez vpliva na plačo, in jim zagotoviti potrebna sredstva za opravljanje njihovih nalog.
• Zastopnikom delavcev mora biti omogočeno, da med inšpekcijskimi pregledi pristojnega organa (npr. inšpektorjev za delo) izrazijo svoja opažanja.
• Delavci/zastopniki delavcev se lahko pritožijo pristojnemu organu (npr. inšpektoratu za delo), če menijo, da sta zdravje in varnost na njihovem delovnem mestu neprimerna.
• Zastopniki delavcev z obveznostmi na področju varnosti so upravičeni do ustreznega usposabljanja.
• Delodajalci morajo zastopnikom delavcev z obveznostmi na področju varnosti zagotoviti dostop do vseh potrebnih informacij za ustrezno ocenjevanje tveganja v podjetju in do poročil o nesrečah, pripravljenih za predložitev pristojnemu organu države članice za zdravje in varnost.

Posvetovanje na gradbiščih

Direktiva 92/57/EGS o varnosti in zdravju pri delu na gradbiščih določa, da je treba s posvetovanjem tudi zagotoviti – kadar je to potrebno ter upoštevajoč stopnjo tveganja in velikost delovišča – primerno usklajevanje med delavci in/ali zastopniki delavcev v podjetjih pri opravljanju njihovih dejavnosti na delovnem mestu.

Več informacij najdete v oddelku o evropski zakonodaji.

Načini vključevanja delavcev

Glede tega, kako je treba izvesti posvetovanja, se nacionalne zakonodaje razlikujejo, zlasti na področjih, kot so zastopniki delavcev, odbori za varnost in vključevanje v ocene tveganja.

Vendar je navadno najboljša kombinacija formalnih in neformalnih ureditev in metod za sodelovanje. Zlasti je treba neposredno sodelovanje delavcev in imenovanje zastopnikov delavcev šteti ne za izključujoči se možnosti, ampak za različni sredstvi, ki ju je treba čim bolj učinkovito združiti.

Ne glede na uporabljene metode zahteve glede učinkovitega sodelovanja vključujejo: zagotavljanje dostopa do vseh pomembnih informacij, zadostnega časa za posvetovanje in razprave ter sredstev za reševanje sporov in doseganje soglasja.

• Ocene tveganja

• Delovne skupine & preskusi

• Usposabljanje
  
  

• Komunikacija in povratne informacije

• Reševanje sporov

Ocene tveganja

Ocenjevanje tveganja bi moralo vključevati resnično in učinkovito sodelovanje delavcev in njihovih zastopnikov, pri čemer bi bilo treba oboje povprašati za mnenje o težavah in rešitvah.

Ocenjevanje tveganja je ključni proces upravljanja, zasnovan za zaščito delavcev. Delodajalec mora opredeliti nevarnosti, kot so hrup, vročina, težka bremena, ponavljajoči se gibi, kemikalije, stroji, enolično ali preveč stresno delo itd. Nato mora oceniti možnosti za to, da te nevarnosti povzročijo poškodbe.

Zatem je treba uvesti zaščitne ukrepe. Posvetovanje z delavci o oceni tveganja in zaščitnih ukrepih je pravna zahteva. Vendar bolj dejavno kot delavci sodelujejo v ocenah, večja je verjetnost, da bodo nadzorni ukrepi, ki izhajajo iz tega, učinkoviti. Pridobivanje mnenj delavcev je pomemben del procesa.

Delovne skupine & preskusi

Pogosto se vzpostavi delovna skupina , da bi pomagala rešiti določeno težavo, delavci in njihovi zastopniki pa bi morali biti povabljeni k sodelovanju.  Pri načrtovanju ukrepov za odpravo posebnih nevarnosti lahko vključevanje tistih, ki zadevne naloge opravljajo, pomaga zagotoviti, da so v rezultatu upoštevane njihove delovne izkušnje. Poleg tega je verjetneje, da bodo delavci take ukrepe uporabljali, če so bili vključeni v njihovo oblikovanje. Rešitve je koristno preskusiti, pri čemer delavci mogoče nadzorne ukrepe preskusijo in jih na podlagi izkušenj prilagodijo. Pregledi nadzornih ukrepov, izvedeni po uvedbi teh ukrepov, bi morali vključevati tudi povratne informacije delavcev.

Usposabljanje

Med usposabljanjem se lahko sodelovanje spodbuja s prepričevanjem delavcev, naj razpravljajo o težavah in izrazijo svoja mnenja. Nekatera podjetja spodbujajo delavce, ki se usposabljajo, naj dejavno iščejo in preučujejo težave na delovnem mestu, ugotovljeno pa navedejo v procesu ocenjevanja tveganja v podjetju. Delavci bi morali na varnostna vprašanja opozarjati tudi med usposabljanjem v okviru dela. Mentorji in nadrejeni imajo pri tem ključno vlogo. Poleg tega morajo delavci znanje, ki ga pridobijo v okviru usposabljanja, uporabiti pri svojih delovnih nalogah.

Komunikacija in povratne informacije

Delavci morajo biti ustrezno in pravočasno obveščeni o vseh pomembnih vprašanjih v zvezi z njihovim zdravjem in varnostjo. Večina organizacij ima različna formalna in neformalna komunikacijska sredstva. Vzpostavljeni bi morali biti postopki poročanja, da lahko delavci ne le poročajo o poškodbah in skorajšnjih nesrečah, ampak tudi dajejo predloge in povratne informacije o delodajalčevih predlogih za izboljšanje zdravja in varnosti. Po drugi strani delavci potrebujejo povratne informacije o vseh predlogih, ki jih podajo, tudi če se s temi informacijami samo pove, da nečesa ni mogoče storiti. Če delavci podajo predlog, potem pa v zvezi z njim ne dobijo nobenih povratnih informacij, je to lahko pomemben vzrok frustracij. Priložnosti za osebni dialog in povratne informacije vključujejo: razprave med vodstvenim osebjem, delavci in njihovimi sindikati o delu na najnižji ravni, predavanja o varnosti, sestanke za obveščanje, sestanke oddelkov/skupin, intranet organizacije, postopke za podajanje predlogov, sestanke uprave ter posamezne razprave z nadrejenimi in mentorji. Sredstva za neposredno obveščanje delavcev in posvetovanje z njimi vključujejo ankete, postopke za podajanje predlogov, glasila zaposlenih, intranet itd. Razprave bi morale biti obširne, ne pa omejene na fizične nevarnosti in varnostna pravila. Vprašanja, kot so organizacija dela ter spremembe proizvodnje, tehnologije, opreme ali delovnih metod, lahko vplivajo na zdravje in varnost.

Reševanje sporov

Nekaj primerov sodelovanja delavcev

• Varnostne izboljšave na celinskih plovnih poteh

• Sodelovanje delavcev pri načrtovanju bolnišnične varnostne kampanje, osredotočene na udeležbo zaposlenih

• Mladi delavci v energetskem sektorju

• Zasnova novega vodila za šivalne stroje

• Skupno usposabljanje, ki ga organizirata delodajalec in sindikat

• Podjetje ni upoštevalo pomislekov delavcev glede politike nošnje rokavic

Varnostne izboljšave na celinskih plovnih poteh

Belgijski plovni urad (Dienst voor de Scheepvaart) je odgovoren za vzdrževanje in uporabo severnih celinskih plovnih poti države. Stopnja pogostnosti nesreč med 500 zaposlenimi v uradu je bila visoka. Organizacija je s celovito politiko varnosti in zdravja v 12 letih uspela to stopnjo znižati za več kot 60 %. To je zajemalo spremembo politike preprečevanja nesreč, tako da je vključevala obsežna in sistematična posvetovanja z delavci. Skupno delo je privedlo do novega sistema za evidentiranje nesreč, namenjenega analizi vzrokov in učenju iz napak, do varnostnih izboljšav opreme in njene uporabe ter do ukrepov za izboljšanje javne varnosti.

Vključevanje delavcev v bolnišnično varnostno kampanjo

V

Kampanja je bila načrtovana v okviru odbora "MED-Udvalg", sestavljenega iz zaposlenih, vodstvenih delavcev in uprave bolnišnice. Osredotočena je bila na dejavno vključevanje delavcev in je zajemala naslednje:

• začetni dogodek s tekmovanjem "pokaži kaj znaš";
• plakate;
• tekmovanje "prispevaj ideje" z nagradami. Štiri zamisli so bile uporabljene kot fotografirani primeri v kampanji;
• ponudbe vsem bolnišničnim oddelkom za pregled v zvezi z vbodi z iglo, ki bi ga izvedel oddelek za varnost;
• obsežno spremljanje poškodb zaradi vbodov z iglo.

Mladi delavci v energetskem sektorju

V energetskem podjetju E.ON. je spodbujanje zdravja in varnosti sestavni del usposabljanja vajencev. Podjetje vajence spodbuja k dejavni vlogi že od začetka zaposlitve. Ukrepi: usposobljeni koordinatorji nadzirajo vajence in z zanimanjem prisluhnejo njihovim zamislim o tem, kako izboljšati uspešnost na področju varnosti in zdravja; mladi delavci so spodbujeni, naj se dejavno vključujejo v preučevanje projektov za varnost in dajejo predloge; za razširjanje informacij o varnosti in izražanje novih zamisli se uporabljajo elektronski komunikacijski forumi; vajenci so vključeni v forume, kot je delovna skupina za osebno varovalno opremo. Tako lahko izkušenejši vajenci svoje znanje prenesejo na mlajše sodelavce. Predstavniki teh forumov se udeležujejo nacionalnih konferenc zastopnikov delavcev podjetja E.ON za zdravje in varnost. To je na primer privedlo do uporabe novejših in modnejših varnostnih sončnih očal, ki jih uporabljajo delavci, potem ko je podjetje ugotovilo, da se prvotna očala ne uporabljajo, ker ‘niso moderna’. (Vir: British Safety Council)

Zasnova novega vodila za šivalne stroje

Podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo oblačil, in sindikat sta razpravljala, kako zmanjšati število poškodb zaradi vbodov v prste pri strojnih šivalcih.  Na proizvodnem mestu z največjo pogostnostjo poškodb je bila oblikovana majhna skupina dveh strojnih šivalcev, ki so ju zaprosili, naj oblikujeta zaščitno vodilo, s katerim bi lahko vsi delali.  Na delovnih mestih, ki so bila opremljena z vodilom, se poškodbe zaradi vbodov v prste niso več pojavljale. Posledično se je v podjetju po dveh letih vsota, izplačana za odškodninske zahtevke zaradi poškodb, zmanjšala s 195 000 EUR na 95 000 EUR, zavarovalne premije so bile znižane za 50 %, zaradi evropskega lobiranja pa je bil standard CEN za industrijske šivalne stroje spremenjen, tako da vključuje koncept obdajajočega zaščitnega vodila.

Skupno usposabljanje, ki ga organizirata delodajalec in sindikat

Sindikati in uprava velikega podjetja za distribucijo plina so se dogovorili za dvodnevni tečaj za ocenjevanje tveganja. Sindikat je zagotovil predavatelje in v enem letu je bil izveden tečaj usposabljanja za regionalne vodstvene delavce, nadrejeno osebje in predstavnike sindikatov. V prvem letu po uvedbi usposabljanja se je pogostnost nesreč na nekaterih področjih zmanjšala za 50 %. Po štirih letih se je pogostnost poškodb, katerih posledica je izguba časa, v celotnem podjetju zmanjšala za 80 % (Vir: www.workerinvolvement.co.uk, Zero harm – worker involvement)

Podjetje ni upoštevalo pomislekov delavcev glede politike nošnje rokavic

Svetovno kemijsko podjetje je v eni od svojih tovarn uvedlo politiko, v skladu s katero so morali delavci pri uporabi strojev za obdelavo kovin nositi rokavice, čeprav so nekateri delavci skušali opozoriti, da to ustvarja tveganje ukleščenja v stroje. Delavci, ki te politike niso upoštevali, so bili deležni graje. Posledično si je vzdrževalni delavec v tovarni hudo poškodoval desno roko, ki mu jo je potegnilo v stroj. Delavec je utrpel izgubo prstanca ter poškodbo sredinca in mezinca. Posledice za podjetje so vključevale postopek pred sodiščem in globo zaradi kršenja zakonodaje o zdravju in varnosti.