Vodilna vloga in pobude vodstva
Učinkovito upravljanje varnosti in zdravja pri delu je ključno vodilo trajnega uspeha podjetij. Pomembno je, da si višji vodstveni delavci hkrati in v povezavi z drugimi odgovornostmi in dolžnostmi prizadevajo prikazati učinkovito vodenje na področju varnosti in zdravja. Pri učinkovitem upravljanju gre za to, da se zagotovijo zdravje, varnost in dobro počutje celotnega osebja z zmanjševanjem tveganj in zaščito pred poškodbami ali boleznimi, ki so posledica službenih dejavnosti.
Dolžnost vodje je zagotoviti strateško usmerjanje upravljanja varnosti in zdravja v organizaciji ter spodbuditi osebje k učinkovitemu sodelovanju pri zagotavljanju dobrih rezultatov na področju varnosti in zdravja.
Zato je med vodenjem varnosti in zdravja ter upravljanjem varnosti in zdravja pomembna razlika. Vodenje je strateško, upravljanje pa operativno. V tem besedilu se osredotočamo na vodenje: precejšnji poudarek je namenjen višjemu vodstvu do ravni upravnega odbora in vključno z njim.
Cena in koristi vodenja za varnost in zdravje
Vodenje, ki je eden od ključnih dejavnikov dobrega počutja zaposlenih, je bistveno za spodbujanje in ohranjanje varnega in zdravega delovnega okolja.
Slabo vodenje in upravljanje na delovnem mestu imata lahko številne negativne posledice za zaposlene.
V znanstveni literaturi je bila ugotovljena tesna povezava med vidiki vodenja ter boljšim počutjem zaposlenih (tj. zmanjšanjem anksioznosti, depresije in stresa zaradi dela), manj odsotnostmi z dela zaradi bolezni in upadom invalidskih pokojnin.
Ugotovljeno je bilo, da slabo vodenje in upravljanje v organizacijah jasno napovedujeta rezultate na področju varnosti ter sta lahko povezana z uporabo zdravih praks v življenjskem slogu zaposlenih. Poleg tega so številne študije pokazale, da ima močno in učinkovito vodenje pozitivne učinke za zdravje in dobro počutje zaposlenih.
Slabo vodenje varnosti in zdravja pri delu lahko škoduje ugledu in financam ter prispeva k slabim operativnim in finančnim rezultatom.
Na primer: v kemijskem podjetju so izračunali, da je izgubljeni čas zaradi neželenih dogodkov, ki so privedli do eno- ali večdnevne odsotnosti z dela, podjetje stal več kot 22 000 EUR. Dejanske finančne posledice so bile izračunane ob upoštevanju:
- časa, ki ga uprava porabi za preiskovanje neželenega dogodka;
- ustavitve proizvodnje zaradi preiskovanja nezgode;
- morebitne odgovornosti, povezane s poškodbami na delovnem mestu;
- stroškov izvajanja preventivnih ukrepov v prihodnosti.
Nasprotno ima lahko dobro vodenje širše pozitivne učinke za organizacije, vključno z:
izboljšanim ugledom podjetja;
- večjo zvestobo strank in podizvajalcev;
- povečano zavzetostjo zaposlenih;
- večjo zmožnostjo za privabljanje najboljših delavcev: izborni delodajalec;
- zmožnostjo za pridobitev novih naročil;
- izboljšano produktivnostjo in povečano operativno učinkovitostjo.
Načini vodenja: dober, slab in zelo slab
Vodenje ima lahko različne oblike in lahko poteka na različnih ravneh. Vse več raziskav kaže, da lahko način vodenja vpliva in učinkuje na varnost, zdravje in dobro počutje zaposlenih.
Transformacijsko vodenje: DOBER način
Transformacijsko vodenje je osredotočeno na spodbujanje pozitivnih sprememb pri posameznikih in v socialnih sistemih. Njegov namen je povečati motiviranost, zavzetost in storilnost podrejenih z več mehanizmi:
|
|
|
|
Transformacijski vodje želijo vplivati na podrejene, tako da
“širijo in zvišujejo njihove cilje ter jim dajejo samozavest za preseganje pričakovanj, določenih v implicitnem ali izrecnem sporazumu o izmenjavi”. (Dvir in drugi, 2002, str. 735)
Transformacijski vodje lahko pozitivno in posredno vplivajo na dobro duševno počutje zaposlenih z vzbujanjem pozitivnih občutkov med interakcijo s podrejenimi. Poleg tega lahko taki vodje izboljšajo počutje zaposlenih, tako da vplivajo na to, kako zaposleni dojemajo pomen in smisel svojega dela.
Pasivno vodenje: SLAB način
Pasivno vodenje zajema dve ključni ravni:
|
|
Nadzor z zlorabo: ZELO SLAB način
Nadzor z zlorabo je opredeljen z vprašanjem, v kolikšnem obsegu podrejeni zaznavajo nenehno sovražno in neverbalno vedenje (brez fizičnega stika), h kateremu se zatekajo njihovi nadrejeni.
Za ta pristop k vodenju je pogosto značilno vedenje (verbalno in neverbalno), ki se zaznava kot zloraba, spodkopavanje, agresivnost in čustveno nasilje.
Primeri so: javno zasmehovanje podrejenih, obdolževanje podrejenih za napake, ki jih niso storili, ter uporaba slabšalnih vzdevkov in zastraševanje. Ugotovljeno je bilo, da je vedenje nadrejenih, ki vključuje zlorabo, povezano s škodljivimi učinki za zdravje in dobro počutje, odnos do dela ter storilnost zaposlenih.
Vodenje in upravljanje varnosti in zdravja pri delu
Vodje imajo ključno in osrednjo vlogo pri vplivanju na upravljanje varnosti in zdravja, pri čemer ima ta vloga številne različne oblike.
Te lahko vključujejo:
|
|
|
|
|
|
|
|
Ključne značilnosti in pokazatelji vodenja varnosti in zdravja pri delu
Kakšno je močno vodenje varnosti in zdravja pri delu?
Med ključnimi značilnostmi in pokazatelji močnega vodenja varnosti in zdravja pri delu so dejavno vodenje, vključevanje in sodelovanje zaposlenih ter učinkoviti postopki ocenjevanja in pregledovanja delovnega okolja (The Institute of Directors in Health and Safety Executive, 2007).
Dejavno vodenje varnosti in zdravja pri delu ...
... mora izražati vidno in dejavno zavzemanje višjih vodstvenih delavcev in upravnega odbora za vprašanja, ki se nanašajo na varnost na delovnem mestu in dobro počutje zaposlenih. To dejavno zavzemanje je treba dopolniti z visokimi stopnjami zavzetosti in zaupanja v organizaciji na področju varnosti in zdravja.
Na ravni upravnega odbora je mogoče dejavno vodenje izražati s celovito, povezano strategijo in politiko varnosti in zdravja ter z učinkovitimi strukturami vodenja. Na ravni vodstvenega in nadrejenega osebja je mogoče dejavno vodenje razviti z uporabo učinkovitih dvosmernih komunikacijskih sistemov ter, če je to ustrezno, z učinkovitimi in odprtimi strukturami upravljanja.
Dejavno in nenehno vključevanje zaposlenih ...
... v spodbujanje in upravljanje varnih in zdravih delovnih razmer ter postopkov je ključni pokazatelj močnega vodenja varnosti in zdravja pri delu. Vodje lahko zaposlene spodbujajo in jih tudi morajo spodbujati k dejavnemu vključevanju v podpiranje in zaščito varnega in zdravega delovnega okolja. To je mogoče doseči z zagotavljanjem visokokakovostnih informacij, usposabljanja in izobraževanja v zvezi z varnostjo in zdravjem.
Spodbujanje in razvoj vključevanja zaposlenih se lahko uresničita z učinkovito dvosmerno komunikacijo med delavci in upravo, če so vodje pripravljeni sprejeti prispevke in povratne informacije zaposlenih.
Močno vodenje in upravljanje varnosti in zdravja pri delu morata vključevati učinkovite postopke ocenjevanja in pregledovanja ...
... vključno s pravočasnim in učinkovitim opredeljevanjem in obvladovanjem tveganj za varnost in zdravje. Po potrebi se lahko za pomoč pri vzpostavljanju takih postopkov ocenjevanja in pregledovanja uporabi ustrezno strokovno svetovanje. Vodje si morajo prizadevati za to, da so spremljanje in pregledovanje rezultatov v zvezi z varnostjo in zdravjem v celotni organizaciji ter poročanje o teh rezultatih pregledni za vse delavce in ključne zainteresirane strani.
Praktične informacije: močno vodenje varnosti in zdravja pri delu
Praktični nasveti v tem razdelku temeljijo na priročniku, ki ga je pripravil britanski izvršilni organ za zdravje in varnost (Health and Safety Executive), z naslovom “Leading Health and Safety at Work” (The Institute of Directors in Health and Safety Executive, 2007).
Vodje določajo strategijo za upravljanje varnosti in zdravja
Politike in prakse varnosti in zdravja pri delu je treba ‘voditi z vrha’, vodje v organizaciji pa imajo pomembno vlogo pri vodenju pobud in zagotavljanju zgledov. To je mogoče doseči in razviti z več ključnimi ukrepi. Politika varnosti in zdravja je temeljni del strategije varnosti in zdravja v organizaciji, hkrati pa je tudi izraz njene kulture. Mogoči ukrepi so:
- upravni odbor in višje vodstvo morata določiti usmeritev in strategijo za upravljanje varnosti in zdravja v organizaciji.
Upravni odbor in višje vodstvo imata dokončno odgovornost za: (a) sporočanje politik in praks varnosti in zdravja po celotni organizaciji ter (b) zagotavljanje zgleda pri ključnih vprašanjih varnosti in zdravja; - upravni odbor in višji vodstveni delavci morajo oblikovati strategije, politike in prakse za upravljanje varnosti in zdravja pri delu. Vse te strategije, politike in prakse morajo temeljiti na dokazih ter biti postavljene v okvir tveganj in obvladovanja teh tveganj, poleg tega pa jih je treba podkrepiti z dejavnim vključevanjem in sodelovanjem zaposlenih;
- v politiki organizacije je treba določiti skupne odgovornosti članov upravnega odbora in višjega vodstva v zvezi z zagotavljanjem močnega vodenja na področju varnosti in zdravja pri delu;
- politiko varnosti in zdravja, ki jo določi organizacija, je treba obravnavati in upravljati kot živ dokument, ki se s časom spreminja in razvija ob upoštevanju večjih organizacijskih sprememb, kot so prevzemi in prestrukturiranje. Nazadnje je treba z vodenjem zagotoviti seznanjenost z vsemi pomembnimi tveganji, ki so jim izpostavljeni organizacija in zaposleni, preden se doseže dogovor o politiki varnosti in zdravja.
Vodje skrbijo za razvoj učinkovitih sistemov upravljanja varnosti in zdravja
Ključna naloga vodij je določiti usmeritev in strategijo. Vendar so odgovorni tudi za zagotovitev uvedbe ustreznih ureditev za prenos oblikovane strategije in politike v učinkovite ukrepe in prakse.
Učinkovito upravljanje sistemov za varnost in zdravje temelji na treh ključnih načelih:
- oblikovane strategije in politike je treba prenesti v uresničljive in merljive cilje;
- nenehno je treba meriti in preverjati napredek pri doseganju navedenih ciljev;
- vodje morajo zagotoviti uvedbo ustreznih struktur, osebja in postopkov, da bi bilo mogoče upravljati varnost in zdravje na tak način.
Rezultate na področju varnosti in zdravja ter povezane sisteme upravljanja je treba spremljati
Pomembno je, da upravni odbor in višji vodstveni delavci spremljajo upravljanje in rezultate na področju varnosti in zdravja glede na merljive cilje. Da bi bilo to mogoče, mora biti sistem upravljanja varnosti in zdravja zasnovan in uveden tako, da lahko upravni odbor in višje vodstvo redno prejemata informacije o varnosti in zdravju ter se na podlagi teh informacij pravočasno in ustrezno odzoveta na opredeljene težave.
Vodje morajo zagotoviti, da:
- ima sporočanje informacij o okoliščinah (na primer o poteku programov usposabljanja in vzdrževanja) in podatkov o neželenih dogodkih (na primer o odsotnosti z dela zaradi nezgod in bolezni) primerno težo;
- se izvajajo in pregledujejo periodične revizije učinkovitosti struktur upravljanja in preverjanj tveganja za varnost in zdravje;
- se upravnemu odboru čim prej poroča o učinku sprememb, kot je uvedba novih postopkov, delovnih procesov ali proizvodov, ali o kakršnem koli hujšem neželenem dogodku v zvezi z varnostjo in zdravjem;
- so uvedeni postopki za izvajanje novih in spremenjenih pravnih zahtev ter za obravnavanje zunanjih sprememb in dogodkov.
Pregledi
Za spodbujanje dobrega upravljanja varnosti in zdravja pri delu ter dobrih rezultatov na tem področju so bistveni formalni pregledi. Učinkovito spremljanje odsotnosti zaradi bolezni in zdravja na delovnem mestu lahko upravni odbor in višje vodstvo opozori na osnovne težave, ki bi lahko resno ogrozile storilnost ali privedle do nezgod ali dolgotrajnih bolezni.
Vodje organizacije morajo najmanj enkrat na leto podrobno pregledati njene rezultate na področju varnosti in zdravja. Zaposleni morajo biti vključeni v ta postopek pregledovanja, pri čemer je treba upoštevati povratne informacije, ki jih zagotovijo. Osebje na višjih ravneh v organizaciji mora razpravljati o rezultatih izvedenega pregleda, poleg tega pa je treba o njih obvestiti zaposlene.
Na splošno je treba v letnem pregledu:
- preučiti, ali politika varnosti in zdravja izraža sedanje in prihodnje načrte, prednostne naloge in cilje organizacije ter je skladna z njimi;
- preveriti, ali je bilo poročanje upravnemu odboru na podlagi sistema upravljanja varnosti in zdravja primerno, pravočasno in učinkovito;
- opredeliti in oceniti morebitne pomanjkljivosti na področju varnosti in zdravja ter učinke odločitev upravnega odbora in uprave za rezultate na tem področju;
- obravnavati morebitne slabosti in uvesti potrebne spremembe s časovnimi okviri za spremljanje odprave teh slabosti.
Praktični nasveti za vodje pri razvoju učinkovitih sistemov upravljanja varnosti in zdravja
Praktični nasveti v tem razdelku temeljijo na priročniku, ki ga je pripravil britanski izvršilni organ za zdravje in varnost (Health and Safety Executive), z naslovom “Leading Health and Safety at Work” (The Institute of Directors in Health and Safety Executive, 2007).
|
|
|
|
|
|
|
|
| |


Razumevanje upravljanja varnosti in zdravja na delovnem mestu, psihosocialnih tveganj in soodločanja delavcev na podlagi raziskave ESENER – Povzetek štirih poročil o sekundarni analizi
