Z ustreznim vzdrževanjem do varnejših in bolj zdravih delovnih mest

Redno vzdrževanje ima pomembno vlogo pri odpravljanju nevarnosti na delovnem mestu ter zagotavljanju varnejših in bolj zdravih delovnih razmer. Zaradi pomanjkljivega ali neustreznega vzdrževanja lahko pride do hudih nezgod in nezgod s smrtnim izidom ali zdravstvenih težav.

Nezgode se zgodijo zaradi pomanjkljivih električnih napeljav (kabli, vtiči, oprema):

• šoki in opekline, požari, vžig potencialno vnetljivih ali eksplozivnih ozračij.

Nezgode se zgodijo, ker se dvižna oprema ne pregleduje in vzdržuje redno:

• verige za dviganje so umazane/zarjavele in ne delujejo dobro, zaradi česar težak tovor pade.

Nezgode se zgodijo zaradi pomanjkljivega vzdrževanja delovnih in pohodnih površin ter prometnih poti:

• zaradi neravnih, luknjastih, nagnjenih ali spolzkih površin se zgodijo nesreče viličarjev, zdrsi in padci.

Prah pomeni potencialno tveganje za zdravje za delavce v lesnopredelovalni industriji, kamnolomih.

Vzdrževanje opreme za nadzor prahu je bistveno v vseh postopkih, pri kateri nastaja prah, da se prepreči izpostavljenost delavcev prahu:

• prezračevalni kanali ne smejo biti zamašeni; če so poškodovani, jih je treba popraviti,
• filtrske enote je treba redno vzdrževati v skladu s proizvajalčevimi priporočili.

Vzdrževanje je dejavnost, povezana z velikim tveganjem

Nevarnosti in tveganja, značilni za vzdrževanje

Postopki vzdrževanja poleg tveganj, povezanih z vsakim delovnim okoljem, vključujejo nekatera posebna tveganja. 

Ta so povezana z delom, ki poteka hkrati z vzdrževalnim postopkom, in delom v tesnem stiku s stroji. Med običajnim delom avtomatizacija zmanjšuje verjetnost človeške napake, ki lahko privede do nezgod. Pri dejavnostih vzdrževanja pa neposrednega stika med delavcem in strojem ni mogoče bistveno zmanjšati tako kot pri običajnem delu – vzdrževanje je dejavnost, pri kateri morajo biti delavci v tesnem stiku s postopki.

Vzdrževanje pogosto vključuje nenavadno delo, nerutinske naloge in se pogosto izvaja v izjemnih razmerah, kot so zaprti prostori.

Običajno vključuje razstavljanje in ponovno sestavljanje strojev, ki so pogosto zapleteni. S tem se pojavlja večje tveganje za človeške napake, kar povečuje tveganje za nezgode.

Vzdrževanje obsega spreminjajoče se naloge in delovno okolje. To še zlasti velja za pogodbene delavce. Oddaja del podizvajalcem je oteževalni dejavnik v smislu varnosti in zdravja – številne nezgode in pripetljaji so povezani z vzdrževanjem, ki ga opravljajo podizvajalci.

Za vzdrževanje je značilno tudi delo pod časovnim pritiskom, zlasti pri zaustavitvah obratovanja ali zelo pomembnih popravilih, ki jih je treba hitro opraviti.

Nevarnosti, tveganja in posledice za zdravje

Ker se vzdrževanje izvaja v vseh sektorjih in na vseh delovnih mestih ter vključuje zelo raznolike naloge, je povezano s številnimi nevarnostmi.

Fizične nevarnosti

• hrup, vibracije
• prevelika vročina in mraz
• sevanje (ultravijolično sevanje, rentgenski žarki, elektromagnetna polja)
• velika fizična delovna obremenitev
• tveganja, povezana z ergonomijo: zaradi slabe zasnove strojev, postopka in delovnega okolja z vidika vzdrževanja je težko doseči predmete, na katerih je treba opraviti vzdrževanje – naporni gibi (sklanjanje, klečanje, stegovanje, potiskanje in vlečenje, delo v zaprtih prostorih)

:: Značilne naloge:

• vrtanje, brušenje, piljenje, smirkanje
• izvajanje del na prostem, vzdrževanje industrijskega obrata (npr. peči, hladilnice)
• varjenje, pregledi cevi, vzdrževanje tirov

:: Možne posledice za zdravje: težave s sluhom zaradi hrupa, kostno-mišično obolenja

Kemične nevarnosti

• azbest, steklena vlakna
• hlapi, dim, prah (npr. asfaltni hlapi, dizelski izpušni plini, kristalni kremen)
• topila

:: Značilne naloge

• vzdrževanje stavb
• elektroobločno varjenje
• opravljanje dela v zaprtih prostorih
• delo v avtomehaničnih delavnicah
• vzdrževanje industrijskih naprav, v katerih so nevarne kemikalije

:: Možne posledice za zdravje: težave z dihanjem, poklicna astma, alergije, azbestoza, rak

Biološke nevarnosti

• bakterije (npr. legionela, salmonela)
• plesen in glive

:: Značilne naloge:

• vzdrževanje v obratih za ravnanje z odpadki
• vzdrževanje v prostorih, v katerih se dela z biološkimi dejavniki, npr. v laboratorijih
• vzdrževanje v prostorih, v katerih se lahko razmnožujejo bakterije, plesni in glive, npr. v klimatskih sistemih

:: Možne posledice za zdravje: težave z dihanjem, astma, alergije, legionarska bolezen

Dejavniki psihosocialnega tveganja

• časovni pritisk
• delo v izmenah, ob koncih tedna, nočno delo, delo na poziv in neredni delovni čas
• delo z osebjem podizvajalcev/več podizvajalcev – vprašanja komunikacije

:: Možne posledice za zdravje: stres, povezan z delom, utrujenost, povečano tveganje za nezgode

Veliko tveganje za vse vrste nezgod

• številne nezgode so povezane z delovno opremo in vzdrževanjem strojev, npr. stisnjenje med premikajoče se dele strojev, nepričakovan zagon
• padci z višine, nezgode zaradi padajočih predmetov
• smrt zaradi električnega udara, električni šoki, opekline
• zaprti prostori, zadušitev
• eksplozija, požar

Dejstva in številke

Z analizami Eurostatovih podatkov, ki temeljijo na metodologiji ESAW (evropski statistični podatki o nezgodah pri delu), je v več evropskih državah mogoče opredeliti nezgode, povezane z vzdrževalnimi deli.

Ocenjuje se, da je približno 15–20 % (odvisno od države) vseh nezgod in 10–15 % vseh nezgod s smrtnim izidom povezanih z vzdrževalnimi deli.

Vzdrževanje, popravila, nastavitve in prilagoditve so četrti na seznamu desetih najpogostejših delovnih postopkov z največjim številom nezgod s smrtnim izidom v obdobju 2003–05 (EUROSTAT-ESAW).

Nezgode se vse pogosteje dogajajo med popravili, vzdrževanjem, čiščenjem, prilagajanjem itd. in ne med običajnim delovanjem.

Glede na raziskavo, ki je bila opravljena leta 2005 v Franciji, je vzdrževanje naloga, ki jo v industriji največkrat opravljajo podizvajalci. Iz analize francoske podatkovne zbirke o nezgodah pri delu je razvidno, da so bili leta 2002 delavci, ki opravljajo vzdrževalna dela, druge najpogostejše žrtve nezgod, povezanih s podizvajalci, takoj za gradbenimi delavci.

Analiza rezultatov španske nacionalne raziskave o delovnih razmerah (2007) kaže, da so delavci, ki opravljajo vzdrževalna dela, bolj izpostavljeni hrupu ter vibracijam dlan–roka in vibracijam celotnega telesa kot drugi delavci. Bolj izpostavljeni so tudi nevarnim snovem, hlapom in dimu.

Približno 25 % vseh nezgod s poškodbami zaradi elektrike povzroči prenosna električna oprema. Pomanjkljive povezave z opremo povzročijo približno 2 000 požarov vsako leto. Glavni vzrok za take nezgode in požare je, da se pregledi in vzdrževanje ne izvajajo (HSE).

Preberite si naše poročilo in z njim povezan informativni bilten  Vzdrževanje ter varnost in zdravje pri delu – Statistična slika

Osnovna pravila za uspešno delo

Nekateri elementi vzdrževanja se razlikujejo po sektorjih in so odvisni od nalog. Toda obstajajo nekatera skupna načela:

• vključitev upravljanja varnosti in zdravja pri delu v upravljanje vzdrževanja
• strukturiran pristop na podlagi ocene tveganja
• jasne vloge in odgovornosti
• varni sistemi dela in jasne smernice
• ustrezno usposabljanje in usposobljenost
• vključitev delavcev v oceno tveganja in upravljanje vzdrževanja
• učinkovito komuniciranje.

Pet osnovnih pravil za varnost pri vzdrževalnih delih

1. Načrtovanje
   
   
2. Zagotovitev varnega delovnega območja
   
   
3. Uporaba ustrezne opreme
   
   
4. Izvajanje del po načrtu
   
   
5. Končni pregled

1. Načrtovanje

Vzdrževanje je treba začeti z ustreznim načrtovanjem. Opraviti je treba oceno tveganja, v postopek pa vključiti tudi delavce. Načrtovanje mora vključevati naslednja vprašanja:

Delodajalci morajo zagotoviti, da so delavci ustrezno usposobljeni za izvajanje potrebnih nalog, seznanjeni z varnimi delovnimi postopki in da vedo, kako ukrepati v položaju, za katerega niso dovolj usposobljeni. Delodajalci morajo skrbno razmisliti o „strukturi poveljevanja“ med osebami, vključenimi v nalogo vzdrževanja, in vseh postopkih, ki se bodo uporabljali med dejavnostjo, vključno s postopki poročanja, če bi se pojavila težava. To je še zlasti pomembno, če vzdrževanje izvajajo podizvajalci.

Posvetovanje z delavci in njihovo stalno obveščanje sta bistvenega pomena v celotni fazi načrtovanja. Zaposleni, ki izvajajo vzdrževanje, morajo biti ne le obveščeni o rezultatih prvotne ocene tveganja, ampak morajo biti vanjo tudi vključeni. Ker poznajo delovno mesto, so pogosto tisti, ki najlažje opredelijo nevarnosti in najučinkovitejše načine za njihovo odpravljanje. Z udeležbo delavcev v postopku načrtovanja se povečata varnost vzdrževalnega dela in njegova kakovost.

2. Zagotovitev varnega delovnega območja

Delovno območje je treba zavarovati, tako da se prepreči dostop nepooblaščenim osebam, na primer z zaporami in znaki. Območje mora tudi biti čisto in varno, električna napetost mora biti izključena, premikajoči se deli strojev zavarovani, nameščeno mora biti začasno prezračevanje, določene pa morajo biti tudi varne poti, po katerih delavci prihajajo na območje dela in odhajajo z njega. Na strojih morajo biti opozorilne kartice z datumom in časom blokade ter imenom osebe, pooblaščene za odstranitev blokade – tako varnosti delavca, ki na stroju opravlja vzdrževalna dela, ne bo ogrozil drug delavec, ki bi po pomoti zagnal stroj.

Če je mogoče, je treba varovala oblikovati tako, da je manjša vzdrževalna dela na strojih mogoče opraviti brez odstranitve varovalnih naprav. Če je treba varovalo odstraniti ali dezaktivirati, je treba izvesti postopke blokiranja. Vzdrževalce in druge delavce je treba usposobiti, kako in pod katerimi pogoji se lahko varovalne naprave odstranijo.

3. Uporaba ustrezne opreme

Delavci, ki izvajajo vzdrževalna dela, morajo imeti ustrezna orodja in opremo, ki se lahko razlikujejo od tistih, ki jih navadno uporabljajo. Glede na to, da lahko delajo na območjih, ki niso namenjena temu, da bi ljudje na njih delali, in da so lahko izpostavljeni različnim nevarnostim, morajo imeti tudi ustrezno osebno varovalno opremo.

Delodajalci morajo v zvezi z opremo in orodji, ki se bodo uporabljali, zagotoviti, da:

Vsa osebna varovalna oprema mora:

Na primer, delavci, ki čistijo ali menjajo filtre na odvodnem prezračevanju, so lahko izpostavljeni bistveno večjim koncentracijam prahu od običajnih na določenem delovnem mestu. Prav tako je treba omogočiti varen dostop do teh filtrov, ki so pogosto na strehi.

4. Izvajanje del po načrtu

Sporočiti je treba varne delovne postopke, ki jih morajo delavci in nadzorniki razumeti ter pravilno izvajati. Delo je treba spremljati, tako da se upoštevajo dogovorjeni varni sistemi dela in pravila na delovnem območju. Vzdrževanje se pogosto izvaja pod pritiskom – na primer, ko se zaradi napake ustavi proizvodnja. Postopki morajo biti varni, tudi kadar je treba pohiteti: bližnjice so lahko zelo drage, če privedejo do nezgod, poškodb ali škode na premoženju.

Določeni morajo biti postopki za nepričakovane dogodke. Del varnega sistema dela mora biti ustavitev dela, ko se delavec znajde pred nepredvideno težavo ali težavo, ki presega njegovo usposobljenost. Zelo pomembno si je zapomniti, da lahko preseganje lastnih sposobnosti in usposobljenosti privede do nezgod.

5. Končni pregledi

Postopek vzdrževanja je treba končati s pregledi, s katerimi se prepričamo, da je bila naloga opravljena, da je naprava, na kateri je bilo opravljeno vzdrževanje, v varnem stanju in da je bil ves odpadni material, ki je nastal pri postopku vzdrževanja, odstranjen. Po opravljenem pregledu in ugotovitvi, da nevarnosti ni, se naloga lahko konča, o tem pa se lahko obvesti nadzornike in druge delavce.

Zadnji korak je sestava poročila, ki vključuje opis opravljenega dela in opombe o kakršnih koli težavah ter priporočila za izboljšanje. V idealnih razmerah je treba o tem razpravljati tudi na sestanku zaposlenih, na katerem lahko delavci, vključeni v postopek, in tudi osebe, povezane z njimi, izrazijo mnenja o vzdrževanju in predlagajo izboljšanje postopka.

Evropska zakonodaja o vzdrževanju

Od leta 1989 je bila sprejeta vrsta evropskih direktiv, ki določajo splošen okvir minimalnih zahtev za varstvo delavcev na delovnem mestu.

Te direktive, predvsem okvirna direktiva, se uporabljajo tudi za dejavnosti vzdrževanja, vključno z obveznostjo za delodajalce, da opravijo oceno tveganja pri delu.

Direktiva Sveta 89/391 – „okvirna direktiva“ o splošnih načelih v zvezi s preprečevanjem nezgod pri delu in poklicnih bolezni ter varstvom delavcem pred njimi

Vsebuje splošna načela v zvezi s preprečevanjem nezgod in poklicnih bolezni, določa obveznosti delodajalcev v zvezi z oceno tveganj, odpravo tveganj in dejavnikov nezgod, obveščanjem, posvetovanjem, uravnoteženim sodelovanjem ter usposabljanjem delavcev in njihovih zastopnikov.

Evropska komisija je pripravila Smernice za oceno tveganja pri delu, da bi delodajalcem in zaposlenim pomagale izpolnjevati zahteve glede ocene tveganja iz okvirne direktive 89/391/EGS. V teh smernicah so bili delavci opredeljeni kot „delavci, pri katerih je lahko tveganje večje“. V njih je tudi poudarjena potreba po izvedbi ločene ocene tveganja za dejavnosti vzdrževanja.

Na podlagi „okvirne direktive“ je bila sprejeta vrsta posameznih direktiv, ki so vse pomembne za varno izvajanje vzdrževanja. Številne od njih vključujejo tudi posebne določbe v zvezi z dejavnostmi vzdrževanja in zahteve, da se z vzdrževanjem odpravijo nevarnosti na delovnem mestu.

Direktiva Sveta 89/654/EGS

o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu med drugim vključuje zahtevo, naj delodajalci zagotovijo, da

• so poti do zasilnih izhodov in sami izhodi vedno prosti,
• se delovno mesto ter oprema in naprave tehnično vzdržujejo in da se vse odkrite pomanjkljivosti, ki lahko vplivajo na varnost in zdravje delavcev, kar najhitreje odpravijo,
• se varnostna oprema in naprave, namenjene preprečevanju ali odpravljanju nevarnosti, redno vzdržujejo in pregledujejo.

Direktiva Sveta 89/655/EGS

o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo delovne opreme delavcev pri delu, pri čemer uporaba delovne opreme vključuje vzdrževanje in servisiranje, še zlasti čiščenje, določa, da

• delodajalec sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se za delovno opremo skozi celotno življenjsko dobo skrbi s primernim vzdrževanjem, tako da izpolnjuje določbe odstavka 1(a) ali (b), kot se uporabljajo,
• delodajalec poskrbi, da se na delovni opremi, izpostavljeni razmeram, ki povzročijo škodo, ki lahko povzroči nevarnost, opravljajo:

- redni pregledi in posebni pregledi, da se zagotovita upoštevanje zdravstvenih in varstvenih zahtev ter pravočasno odkrivanje in odpravljanje okvar,

• kadar uporaba delovne opreme verjetno vključuje posebno tveganje za varnost ali zdravje delavcev, delodajalec zagotovi, da:

- je uporaba delovne opreme omejena na tiste osebe, katerih naloga je, da jo uporabljajo;
- so v primeru popravil, sprememb, vzdrževanja ali servisiranja zadevni delavci posebej določeni za opravljanje tega dela.

Vsebuje tudi minimalne zahteve za krmilne in varnostne naprave ter določbe o vzdrževanju:

• postopke vzdrževanja mora biti mogoče izvajati, ko je oprema izklopljena. Če to ni mogoče, mora biti mogoče, da se izvedejo ustrezni zaščitni ukrepi za opravljanje takih postopkov ali da se ti postopki opravijo zunaj nevarnih območij,
• če ima kateri od strojev knjigo vzdrževanja, jo je treba tekoče voditi,
• delavci morajo imeti varen dostop do vseh območij, potrebnih za proizvodne, prilagoditvene in vzdrževalne postopke, ter možnost varnega zadrževanja na njih.

Poleg tega vsebuje določbe v zvezi z uporabo delovne opreme za začasno delo na višini, npr. posebne določbe za uporabo lestev, odrov.

Direktiva Sveta 89/656/EGS

o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za osebno varovalno opremo, ki jo delavci uporabljajo na delovnem mestu, določa, da osebno varovalno opremo brezplačno priskrbi delodajalec, ki zagotovi njeno brezhibno delovanje in ustrezne higienske razmere, in to s potrebnim vzdrževanjem, popravili in nadomestitvijo.

PRILOGA III k Direktivi vsebuje neizčrpen okvirni seznam dejavnosti in področij, pri katerih se lahko zahteva osebna varovalna oprema.

Direktiva Sveta 92/91/EGS

o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu za delavce v dejavnostih pridobivanja rudnin z vrtanjem

Ta direktiva med drugim vsebuje minimalne zahteve, ki se uporabljajo za območja na kopnem in morju, vključno z določbami o vzdrževanju.

Direktiva Sveta 92/104/EGS

o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in zdravja delavcev v dejavnostih površinskega in podzemnega pridobivanja rudnin

Delodajalec sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi:

• tako načrtovanje, izvedbo, opremljenost, obratovanje in delovanje ter vzdrževanje delovnih mest, da delavci lahko opravljajo dodeljeno delo, ne da bi bila ogrožena varnost in/ali zdravje teh in/ali drugih delavcev;
• da je posebej nevarno delo zaupano le pristojnim zaposlenim in da se izvaja v skladu z danimi navodili.

Direktiva Sveta 93/103/ES

o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah pri delu na ribiških ladjah določa, da morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi poskrbijo, da lastniki:

• zagotovijo tehnično vzdrževanje ladij in njihovega pribora in opreme ter kar najhitreje odpravijo vse ugotovljene pomanjkljivosti.

Direktiva Sveta 98/24/ES

o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim dejavnikom pri delu določa, da je treba v oceno tveganja vključiti vzdrževanje, v zvezi s katerim je mogoče pričakovati večjo izpostavljenost ali ki lahko iz drugih razlogov povzroči škodljive učinke za varnost in zdravje. Določa tudi, da se tveganje za zdravje in varnost delavcev pri delu, ki vključuje nevarne kemične snovi, odpravi ali kar najbolj zmanjša na naslednje načine:

• z načrtovanjem in organizacijo sistemov dela na delovnem mestu,
• z zagotovitvijo primerne opreme za delo s kemičnimi snovmi in uvedbo vzdrževalnih postopkov, ki zagotavljajo zdravje in varnost delavcev pri delu, itd.

Direktiva 2006/42/ES

o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES v preambuli navaja, da je družbene stroške zaradi velikega števila nesreč, ki jih neposredno povzroči uporaba strojev, mogoče znižati že s sámo varno zasnovo in izdelavo strojev ter njihovo pravilno montažo in vzdrževanjem.

PRILOGA I o bistvenih varnostnih in zdravstvenih zahtevah, povezanih z načrtovanjem in izdelavo strojev, obsega načela vključevanja varnosti, zahteve za krmilne sisteme in posebne določbe v zvezi z vzdrževanjem strojev ter zahteve za informacije, opozorila in navodila.

Sprejeta je bila vrsta posameznih direktiv, s katerimi se nadzoruje izpostavljenost delavcev potencialno škodljivim fizikalnim dejavnikom na delovnem mestu, kot so vibracije, hrup, elektromagnetna polja, optično sevanje in ionizacijsko sevanje. Te direktive vključujejo določbo, ki je namenjena preprečevanju ali zmanjšanju izpostavljenosti, med drugim z ustreznimi programi vzdrževanja za delovno opremo, delovno mesto in sistem delovnega mesta.

• Direktiva 2002/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah glede izpostavljenosti delavcev tveganjem iz fizikalnih dejavnikov (vibracije)
  
  
• Direktiva 2003/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje v zvezi z izpostavljenostjo delavcev fizikalnim dejavnikom (hrup)
• Direktiva 2006/25/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastanejo zaradi fizikalnih dejavnikov (umetnih optičnih sevanj)
• Direktiva 2004/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi elektromagnetnih polj in valov

Druge pomembne direktive

• Direktiva Sveta 92/58/EGS o minimalnih zahtevah za zagotavljanje varnostnih in/ali zdravstvenih znakov pri delu
• Direktiva 1999/92/ES Evropskega parlamenta in Sveta o minimalnih zahtevah za izboljšanje varnosti in varstva zdravja delavcev, ki so lahko ogroženi zaradi eksplozivnega ozračja
• Direktiva Sveta 83/477/EGS z dne 19. septembra 1983 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (druga posebna direktiva v skladu s členom 8 Direktive 80/1107/EGS), kakor je bila spremenjena z Direktivo Sveta 91/382/EGS, Direktivo Sveta 98/24/ES, Direktivo 2003/18/ES in Direktivo 2007/30/ES
• Direktiva 2000/54/ES o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu
• Direktiva Sveta 92/57/EGS o izvajanju minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtev na začasnih ali premičnih gradbiščih
• Direktiva Sveta 96/82/ES o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi

Več informacij v razdelku o evropski zakonodaji