Kaj so gospodarske spodbude

Gospodarske spodbude so finančne prednosti, zagotovljene družbam ali organizacijam, ki so izboljšale svoje delovne razmere. Med njimi so:

• državne subvencije, dotacije in financiranje,
• spodbude, ki temeljijo na davčnih sistemih ali davčnih strukturah
• različne zavarovalne premije.

:: Primeri gospodarskih spodbud

Družbe, ki izboljšajo delovne razmere, bi lahko prejele finančna plačila ali ugodnejši dostop do pogojev financiranja (bančnih posojil). Vlada lahko na primer sponzorira družbe, ki vlagajo v varno mehanizacijo ali varnejšo organizacijo dela.

Podjetja je mogoče spodbuditi k določenim oblikam ravnanja s prilagojenimi davki. Tako je na primer delodajalcem, ki vlagajo v varnejšo opremo, kot je določena v minimalnih zakonskih zahtevah, mogoče ponuditi davčne olajšave.

Zavarovalno premijo, ki jo plača družba, bi bilo mogoče povezati z njeno učinkovitostjo na področju varnosti in zdravja pri delu. Družbe z nižjimi stopnjami nezgod in bolezni ali z dobrimi pravili v zvezi z zdravjem bi lahko plačevale nižje premije.

:: Znanstveni dokazi o gospodarskih spodbudah

Raziskave kažejo, da lahko gospodarske spodbude, ki ne izvirajo iz podjetja, izboljšajo varnost in zdravje pri delu
.

Kljub temu je spodbude znanstveno težko oceniti, zato bo za zagotovitev trdnih dokazov o njihovih koristih potrebnega še več dela. Za zlasti učinkovito se je izkazala ocena izkušenj, pri čemer so zavarovalne premije določene glede na zgodovino zahtevkov iz zavarovanja v družbi.

Utemeljitev gospodarskih spodbud na pretekli stopnji nezgod je lahko tudi tvegana, saj lahko na stopnjo nezgod v posameznih podjetjih, zlasti v malih, močno vplivajo statistična nihanja. S tovrstno spodbudo so tako lahko nagrajena brezbrižna podjetja, ki imajo srečo, kaznovana pa podjetja, ki so jih prizadeli povsem naključni dogodki.

V strokovni raziskavi, ki jo je Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) izvedla med državami članicami, je bilo ugotovljeno, da so države članice kot najprimernejše ocenile različne zavarovalne premije (z njimi se jih strinja 71 %), ki jim sledijo podpiranje varnosti in zdravja pri delu (55 %), znižanje davkov (49 %) in nagrade.

Dejavniki uspeha

Opredeljeni so bili naslednji dejavniki uspeha:

1. s programom spodbud se ne smejo nagrajevati samo pretekli rezultati dobrega upravljanja varnosti in zdravja pri delu, tj. preteklih stopenj nezgod, ampak je treba nagrajevati tudi posebna prizadevanja za preventivo , s katerimi naj bi zmanjšali število prihodnjih nezgod in slabega zdravja.
2. Program spodbud mora biti na voljo za različno velika podjetja, posebno pozornost pa je treba posvetiti posebnim potrebam MSP.
3. Spodbuda mora biti dovolj velika , da so delodajalci motivirani za sodelovanje.
4. Med zaželeno preventivno dejavnostjo in nagrado mora biti jasna in takojšnja povezava .
5. Sistem spodbud mora imeti jasna merila za izbor in mora biti kar najbolj preprost za uporabo, da imajo sodelujoča podjetja in organizacije, ki ponujajo spodbude, nizko upravno obremenitev .
6. Če je spodbuda usmerjena na veliko podjetij, so najučinkovitejše spodbude na podlagi zavarovanja ali davkov z natančno opredeljenimi merili (zaprt sistem).
7. Če je cilj spodbujanje inovativnih rešitev za posamezna področja, so najučinkovitejši programi subvencioniranja (odprt sistem).

Študije primerov

Študije primerov v raziskavi (glej poročilo) kažejo, da gospodarske spodbude prispevajo k prizadevanjem na področju varnosti in zdravja pri delu v najrazličnejših okoljih. Na primer:

• rezultat programa spodbude, leta 2002 uveden v nemškem mesarskem sektorju , je 28-odstotno zmanjšanje števila sporočenih nezgod v naslednjih šestih letih, medtem ko je bilo zmanjšanje na ravni celotnega sektorja 16-odstotno. Torej je bilo v družbah, ki so prejele spodbudo, na splošno na leto 1 000 nezgod manj

• s programom spodbud v finskem kmetijskem sektorju se je stopnja nezgod znižala za 10,2 % , do zdaj pa je bilo preprečenih več kot 5 000 nezgod.
• Nemška zdravstvena zavarovalnica je uvedla program spodbud, s katerim je spodbudila skupino zavarovanih družb k uvedbi sodobnega sistema upravljanja zdravja. To je prineslo 7,6-odstotno zmanjšanje nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni in 6,7-odstotno zmanjšanje izostajanja z dela .
• Od poljskih družb , ki so uvedle sistem upravljanja varnosti in zdravja pri delu, jih je 70 % imelo manj nezgod in nižje zavarovalne premije, medtem ko jih je 50 % poročalo o manj delavcih, ki delajo v nevarnih razmerah.
• Italijanski nacionalni inštitut za zavarovanje pri nesrečah pri delu subvencionira bančna posojila, da bi tako spodbudil naložbe v varnost in zdravje pri delu v MSP, ki poročajo, da imajo od 13 do 25 % manj nezgod kot primerljive družbe.
• Nizozemski program subvencioniranja za naložbe v novo mehanizacijo in opremo, ki sta prijazni do varnosti in zdravja pri delu, je pripeljal do boljših delovnih razmer v 76 % podjetij.
• Z nizozemskim programom na podlagi zavez se je odsotnost z dela zaradi bolezni v sodelujočih sektorjih zmanjšala za 28 %, v drugih sektorjih pa za 11 %.
  
  

Ocena ter analiza stroškov in koristi

Študije primerov v poročilu so bile podrobneje analizirane, rezultati pa so bili objavljeni v znanstvenem prispevku .

V nekaterih primerih je bila mogoča podrobna analiza stroškov in koristi posameznega programa.

Za družbe, ki sodelujejo v nemškem programu za mesarski sektor , so se premije znižale, če so spodbujale varnost, npr. z nakupom varnih nožev ali varnostnim usposabljanjem voznikov.

Od uvedbe programa leta 2002 se je število sporočenih nezgod zmanjšalo za 1 000 (tj. nezgod, zaradi katerih je bil delavec več kot tri dni odsoten z dela).

V prvih šestih letih (2002–2007) je program stal 8,32 milijona EUR za 255 000 delavcev v sektorju. Vendar pa so bile koristi zaradi znižanja stopnje nezgod izračunane na 40,02 milijona EUR . To pomeni, da 1 EUR, vložen v program spodbud, prinesel prihranek v višini 4,81 EUR.

Približno 303 milijoni EUR so bili vloženi v nizozemski program na podlagi zaveze , pri katerem so 55 % prispevali sodelujoči industrijski sektorji, preostanek pa ministrstvo za socialne zadeve. Sistem sofinanciranja je sektorje spodbudil, da več sredstev porabijo za izboljšanje delovnih razmer. Vrednost dodatnega zmanjšanja odsotnosti z dela zaradi bolezni, izračunana kot dodana vrednost na leto zaposlitve, znaša 2,7 milijarde EUR.

Vendar pa celotnega zneska ni mogoče pripisati programu na podlagi zaveze, saj lahko na odsotnost z dela zaradi bolezni vplivajo številni dejavniki, npr. stopnje motiviranosti ali stopnja brezposelnosti v nekem sektorju. Po mnenju strokovnjakov je upravičeno s programom na podlagi zaveze povezati eno tretjino zmanjšanja odsotnosti z dela zaradi bolezni. Ta bi še vedno ustvaril 900 milijonov EUR koristi ali prinesel prihranek, ki znaša 3 EUR za porabljen 1 EUR.

Pregled politike

Večina evropskih držav ima „Bismarckov“ sistem socialnega varstva , v katerem ima država monopol nad zavodi za nezgodno zavarovanje. Druge države članice imajo konkurenčen trg v „Beveridgeovem“ sistemu , nekatere pa kombinacijo obeh sistemov.

Pristopi z oceno izkušenj obstajajo na konkurenčnih in monopolnih trgih . Razlike pa se pojavljajo pri financiranju v prihodnost usmerjenih prizadevanj za preventivo, kot so usposabljanje ali naložbe v varnost in zdravje pri delu.
To ne bi smelo biti težava za monopolistične pristope , saj je zavarovalnica lahko prepričana, da bo imela korist od pozitivnega učinka, ki ga bodo naložbe imele na stopnjo zahtevkov. Na konkurenčnem trgu pa zavarovalnica tvega, da lahko družbe zelo hitro zamenjajo zavarovatelje, tako da imajo od naložb v prizadevanje za preventivo korist njihovi konkurenti. Mogoči rešitvi za konkurenčne trge bi lahko bili uvedba dolgoročnih pogodb , ki trajajo več let, ali vzpostavitev skupnega preventivnega sklada, v katerega prispevajo vsi zavarovatelji enako.

• Nemčija, Francija, Italija in Poljska ponujajo različne spodbude prek svojih javnih sistemov zavarovanja. Ti vključujejo ne samo različne zavarovalne premije, ampak tudi programe subvencioniranja za posebne naložbe v varnost in zdravje pri delu.
• V Španiji so zavarovalne spodbude načrtovane v nacionalni strategiji za varnost in zdravje pri delu, različnih programi subvencioniranja na tem področju pa so ponujeni na nacionalni in regionalni ravni.
• Od manjših držav članic so najdejavnejše Belgija, Finska in Nizozemska , ki kažejo, da so gospodarske spodbude mogoče tudi v zasebnih sistemih nezgodnega zavarovanja.

Dejavniki, ki vplivajo na prenosljivost programov spodbud, so podrobneje obravnavani v naslednji znanstveni publikaciji .

Vpliv projekta agencije EU-OSHA na gospodarske spodbude

Projekt je zaživel na podlagi evropske strategije 2007–2012 za zdravje in varnost pri delu , v skladu s katero naj bi zmanjšali število nezgod pri delu za 25 %. Pri projektu svetuje strokovna skupina organizacij, ki so jih imenovale države članice EU. Vključenih je več posebnih projektov, ki jih izvaja tematski center agencije EU-OSHA (konzorcij evropskih raziskovalnih inštitutov).

Dolgoročni projekt se je začel leta 2008 in bo trajal do leta 2013.

Prva faza (2008–2010) je prinesla več rezultatov:

• celovito poročilo z naslovom Gospodarske spodbude za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu: pregled z evropskega vidika ,
• informativni bilten (s povzetkom poročila)
• dva članka v skandinavski reviji za delo, okolje in & zdravje (Scandinavian Journal for Work, Environment, Health – SJWEH);
• niz delavnic, ki jih je organizirala strokovna skupina in so dokumentirane v našem razdelku o dejavnostih;
• vrsta študij primerov , ki je na voljo v naši zbirki podatkov o dobri praksi.

Strokovna skupina agencije za gospodarske spodbude svetuje in prispeva k dejavnostim agencije, povezanim z gospodarskimi spodbudami, poleg tega pa pomaga pri predstavljanju rezultatov med zainteresiranimi stranmi. Projekt in njegovi rezultati so bili predstavljeni na konferencah in delavnicah v številnih evropskih državah , kot so Bolgarija, Ciper, Češka republika, Nemčija, Italija, Švedska, Slovenija in Združeno kraljestvo.