Delavci v čistilni industriji

Čiščenje je splošno opravilo – opravlja se v vseh industrijskih panogah in na vseh delovnih mestih – čistilna industrija pa ena najbolj dinamičnih dejavnosti, saj predstavlja enega nejvečjih storitvenih sektorjev v Evropski uniji. Struktura zaposlenih je raznolika: od velikih javnih in zasebnih podjetij, čistilce zaposlujejo ali jih najemajo pogodbeno, do samozaposlenih oseb. Večina zaposlenih v tej panogi so ženske, veliko pa je tudi delavcev migrantov. Delo je pogosto začasno, z nerednim delovnim časom. Delavci v čistilnem sektorju se spopadajo s predsodki, da so „le čistilci“, da drugi ne spoštujejo njihovih kvalifikacij in izkušenj, obenem pa se od njih pričakuje, da delajo „nevidno“ – da delovna mesta torej čistijo ponoči. Čistilci se srečujejo z naslednjimi tveganji in nevarnostmi:

• izpostavljenostjo nevarnim snovem, vključno z biološkimi dejavniki, ki lahko povzročijo astmo, alergije ter okužbe, ki se prenašajo s krvjo,

• hrupom in vibracijami,

• poškodbami pri zdrsih, spotikih in padcih, zlasti pri delu na mokrih podlagah,

• z delovno opremo povezanimi tveganji, kot je električni udar,

• tveganjem za pojav kostno-mišičnih obolenj,

• osamljenostjo pri delu, stresom, povezanim z delom, nasiljem in ustrahovanjem,

• nerednim delovnim časom in delovnimi vzorci.

Da bi preprečili nezgode pri delu čistilcev, so potrebne spremembe – vendar ne le v čistilnih podjetjih, temveč tudi v našem dojemanju čiščenja in uporabi čistilnih storitev. S spremembo vzorcev zaposlovanja, kot je na primer premik iz nočnega na dnevno čiščenje, s preglednejšim javnim naročanjem, z upoštevanjem vrednosti in ne le cene ter boljšo komunikacijo med stranko in čistilnim servisom je mogoče neposredno zmanjšati tveganje za nezgode čistilnih delavcev.