Nevarnosti in tveganja za voznike v cestnem prometu

Poročilo opazovalnice tveganj agencije EU-OSHA, ki obravnava celoten prometni sektor, za cestni promet izpostavlja naslednje nevarnosti, tveganja in vprašanja glede varnosti in zdravja pri delu:

• Med glavnimi fizikalnimi nevarnostmi in tveganji so: izpostavljenost vibracijam in dolgotrajno sedenje (oblika sedežev, kabina in druga oprema), ročno delo, izpostavljenost hrupu – pri natovarjanju in raztovarjanju, pri vožnji tovornih vozil (motor, pnevmatike, ventilator itd.), vdihavanje hlapov in plinov, upravljanje nevarnih snovi (izpušni plini, kemikalije kot tovor, gorivo, izpostavljenost cestnemu prahu pri natovarjanju, raztovarjanju in na počivališčih, pranje in priprava vozila), vremenske razmere (vročina, mraz, prepih, dež itd.), omejene možnosti za ergonomske delovne pogoje in zdrav življenjski slog.

• Utrujenost je po podatkih raziskave Eurofounda o evropskih pogojih dela in nacionalnih raziskavah najpogostejša zdravstvena težava v kopenskem transportu. Sektor cestnega prometa je zelo konkurenčen. Obseg dela narašča in vozniki se srečujejo s čedalje večjimi pritiski, na primer pritiski strank po hitrejši in cenejši dostavi, s težavami, kot so ‘upravljanje dostav ob ravno pravem času’, čedalje gostejši promet, oddaljeno spremljanje in veliko voznikov z nerednim ali dolgim delovnikom.

• Nasilje in nadlegovanje v transportu naraščata, vendar se le redko prijavita. Delavci v prometu morajo pogosto delovati kot neprostovoljni posredniki za organizacijske spremembe, ki vplivajo na storitev za stranke. Premalo je tudi postopkov poročanja, ukrepov za preprečevanje in postopkov za nadaljnje ukrepanje.

• Delovna sila v prometu se stara hitreje kot delovna sila na splošno in lahko se pojavi pomanjkanje pri ponudbi delovne sile.

Med •spremembami pri delu so: pogostejša uporaba novih tehnologij – kot so orodja za oddaljeno načrtovanje in spremljanje, računalniki v vozilih za sporočanje in shranjevanje dostav blaga, potreba po poznavanju oznak cest in jezikov v EU. Po drugi strani je delo bolj enolično z manj priložnostmi za učenje, če se primerja z delom povprečnega delovnega prebivalstva.

Več informacij je na voljo v poročilu
OSH in figures: Occupational safety and health in the transport sector — an overview (samo v angleškem jeziku)

Uvod v upravljanje tveganj za delavce v cestnem prometu

Poklicna tveganja v cestnem prometu

Cestni promet je eden od najbolj nevarnih sektorjev v EU. Statistični podatki o nesrečah iz evropske podatkovne zbirke EU kažejo, da v Evropi vsako leto na cestah umre 10 000 ljudi. Ti podatki vključujejo v povprečju 1 300 voznikov avtobusov, avtobusnih prevoznikov, in voznikov vozil s težkim tovorom in tovornjakov (vključno z vozili s težo do 3,5 tone).

Vozniki se ne srečujejo samo z nevarnostjo prometnih nesreč. Lahko trpijo zaradi težav z hrbtom zaradi dolgotrajnega sedenja v neudobnih kabinah. Lahko se poškodujejo zaradi padca z višine, pri upravljanju bremen ali pri pripenjanju/odpenjanju priklopnikov. Srečujejo se z neugodnimi vremenskimi razmerami in fizikalnimi nevarnostmi, kot so hrup, vibracije, visoke in nizke temperature ter nevarne snovi.

Poleg tega lahko časovni pritisk povzroči stres, povezan z delom, in privede do slabih prehranjevalnih navad, pomanjkanja spanca, prekratkih odmorov in nezadostnega počitka med izmenami. Za sektor cestnega prometa so značilni tudi dolgi delovniki, osamljenost ter ločenost od družine in prijateljev.

Pristop z upravljanjem varnosti in zdravja pri delu

Delodajalci ne morejo upravljati nevarnosti za zaposlene, ki vozijo pri delu, enako, kot jih na delovnem mestu. Vendar bi bilo mogoče številne prometne nesreče preprečiti preprosto s preučitvijo, kaj se dejansko dogaja v dejavnosti, prepoznavanjem tveganj, ki se pojavljajo, in sprejetjem praktičnih ukrepov za zagotovitev, da so ukrepi za odpravljanje ali zmanjševanje tveganja vzpostavljeni.

Evropski pristop k varnosti in zdravju pri delu vključuje ocenjevanje tveganj in izvajanje preprečevalnih ukrepov, pri čemer se daje prednost odpravljanju tveganj pri njihovem izvoru. Ta načela bi bilo treba uporabiti pri izvajanju preventivnega načrta za varnost in zdravje v prometu, ki vključuje vozila in njihovo opremo, načrtovanje operacij in osebje. Organizacije bi morale vzpostaviti register za vpisovanje nesreč. Te bi bilo mogoče analizirati v okviru ocene tveganja, da bi bilo lažje določiti najboljši način ukrepanja. Ukrepi za upravljanje tveganj bi morali biti del splošnega upravljanja poslovanja, ne ločen del.

Ker so vozniki pogosto zelo izkušeni in neodvisni delavci, je zelo pomembno, da se jih vključi v prepoznavanje nevarnosti in določanje najboljših načinov za upravljaje tveganj.

Vprašanja v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, ki morajo biti zajeta v načrtu upravljanja

Več informacij:
- Razdelek o oceni tveganja

Zakonodaja o varnosti v cestnem prometu

• Delodajalčeve odgovornosti

• Direktive o varnosti in zdravju pri delu

• Uredbe in direktive o cestnem prometu

Delodajalčeve odgovornosti

Vsak, ki uporablja javne ceste, mora spoštovati zakonodajo o cestnem prometu. To zajema raznovrstne vidike: od zahteve po tehnični ustreznosti vozil do upoštevanja hitrostnih omejitev. Vendar pa upravljanje tveganj za zaposlene, ki vozijo pri delu, zahteva več kot le upoštevanje zakonodaje o cestnem prometu.

Evropske direktive o varnosti in zdravju pri delu zahtevajo od delodajalcev, da sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo varnost in zdravje svojih delavcev. To vključuje čas, ki ga preživijo med vožnjo pri delu, ne glede na to, ali je vozilo last podjetja, najeto ali last zaposlenega.

Pri vožnji bodo vedno nekakšna tveganja. Čeprav jih ni mogoče v celoti nadzorovati, mora delodajalec enako kot na delovnem mestu sprejeti vse razumne ukrepe za upravljanje teh tveganj in njihovo zmanjšanje, kolikor je le mogoče.

Direktive o varnosti in zdravju pri delu

Delavce, vključno z delavci v sektorju cestnega prometa, varujejo evropske direktive o varnosti in zdravju pri delu, ki so prenesene v zakonodajo držav članic. Direktiva 89/391/EU (okvirna direktiva) določa temeljna načela za preprečevanje tveganj. Od delodajalcev zahteva, da izvajajo ocene tveganja in jih tudi na splošno zavezuje k zagotavljanju varnosti in zdravja svojih zaposlenih pri delu.

Okvirno direktivo dopolnjujejo posamezne direktive. Med tistimi, ki so povezane s cestnim prometom, so direktive o:

• ročnem premeščanju bremen,
• izpostavljenosti delavcev tveganjem zaradi fizikalnih dejavnikov (vibracij),
• izpostavljenosti delavcev fizikalnim dejavnikom (hrup),
• urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu,
• varstvu mladih pri delu,
• nevarnih snoveh.

Uredbe in direktive o cestnem prometu

Sektor cestnega prometa obravnavajo tudi različne direktive in uredbe o vožnji in cestnem prometu, vključno z:

• uredbo o voznih časih, odmorih in počitkih za voznike, ki po cesti prevažajo blago in potnike,
• direktivami o cestnem prevozu nevarnih snovi,
• direktivo, ki določa največje dovoljene mere v notranjem in mednarodnem prometu ter največje dovoljene teže v mednarodnem prometu za nekatera vozila v Skupnosti,
• direktivo o vozniških dovoljenjih.

Več informacij o evropskih direktivah in uredbah o cestnem prometu

Taksisti – poklicna tveganja

Poročilo agencije EU-OSHA o smernicah dobre prakse za taksiste izpostavlja številna tveganja za taksiste. Tudi poročilo Varnost in zdravje pri delu v številkah opazovalnice tveganj agencije EU-OSHA izpostavlja nekatera ključna vprašanja v zvezi s to skupino delavcev.

Med taksiste in osebne voznike spadajo: licencirani taksisti; vozniki taksijev ‘minicab’, ki jih zakonodaja na obravnava, vozniki limuzin in osebni vozniki v podjetjih. Zaradi delovnih zahtev so lahko taksisti izpostavljeni nepotrebnim tveganjem pri vožnji. Med tveganji za taksiste so:

fizikalna tveganja

• Vibracije: vozniki so izpostavljeni vibracijam, ki jih ustvarjajo njihova vozila. Te vibracije so lahko bolj ali manj škodljive, odvisno od vrste vozila, povprečne hitrosti in števila prevoženih ur.
• Ročno premeščanje bremen z dvigovanjem, držanjem, odlaganjem, potiskanjem, vlečenjem in nošenjem: taksisti ročno premeščajo bremena, npr. kadar dvigajo ali držijo prtljago, ko potiskajo invalidski voziček ali ko pomagajo invalidnim osebam.
• Tveganja, povezana z dolgotrajnim sedenjem, vključno s kostno-mišičnimi obolenji vratu, ramen in hrbta, ter srčno-žilne bolezni.
• Tveganja, povezana s preživljanjem časa na cesti.

Kemična in biološka tveganja

Poklicni vozniki, zlasti tisti, ki delajo v mestih, so izpostavljeni izpušnim plinom in drugim onesnaževalom.

Psihosocialna tveganja, vključno s stresom in nasiljem

• Med tveganji zaradi stresa so: ponavljajoče se in enolično delo, ki zahteva visoko stopnjo koncentracije, malo možnosti za sprejemanje odločitev in šibka socialna podpora (samotno delo z omejenimi stiki s sodelavci), delovna organiziranost: nedružaben delovni čas, dolge izmene itd., velika možnost tveganj zaradi utrujenosti, vozniki lahko na primer delajo v 10- do 12-urnih izmenah in ponoči, neredni urniki dela pa lahko na primer povzročijo težave s spanjem.
• Nasilje: Taksisti so bolj izpostavljeni nasilju in agresivnemu vedenju kot povprečni delavec. Delajo sami in ponoči, v avtu imajo gotovino in se lahko vozijo po izoliranih in nevarnih območjih. Njihove stranke so lahko spile preveč alkohola ali so pod vplivom mamil.

Tveganja, povezana s posameznikovim obnašanjem

• Kajenje,
• uživanje poživil, kot sta na primer kava in alkohol,
• pomanjkanje telesne dejavnosti – taksisti in osebni vozniki veliko sedijo pri delu,
• redka uporaba varnostnega pasu med taksisti in njihovimi potniki.

Več informacij je na voljo v poročilih.:

- Taxi drivers’ safety and health: A European Review of good practice guidelines (samo v angleškem jeziku)

- OSH in figures: Occupational safety and health in the transport sector — an overview (samo v angleškem jeziku)

Dostava na kolesu in motornem kolesu – poklicna tveganja za voznike

Poročilo agencije EU-OSHA o smernicah dobre prakse za dostavljavce na kolesih in motornih kolesih izpostavlja številna tveganja za voznike. Tudi poročilo Varnost in zdravje pri delu v številkah opazovalnice tveganj agencije EU-OSHA izpostavlja nekatera ključna vprašanja v zvezi s to skupino delavcev.

Med dostavljavci so dostavljavci sporočil, kurirji in dostavljavci hrane, ki uporabljajo kolesa ali motorna kolesa, prevoz blaga z vozniki koles ali motornih koles pa je lahko učinkovit način dostave. Vendar pa so vozniki motornih koles in koles tudi dve od najbolj ranljivih skupin voznikov v prometu. Vozniki v obeh skupinah so pod časovnim pritiskom: dostavljavci so običajno plačani po dostavi in morajo naloge opraviti v zelo kratkem času. Dostavljavci hrane morajo hrano dostaviti še vročo.

Dostava na motornem kolesu

Dostavljavci hitre hrane delajo pretežno ponoči, od osmih zvečer do enih zjutraj. Srečujejo se lahko z agresivnimi ali pijanimi strankami. Delajo sami in v temi, zato je njihovo delo nevarno. Dostavljavci hrane lahko postanejo tudi žrtve ropov, ker imajo pri sebi denar.

Vožnja motornega kolesa v vseh vremenskih razmerah in neugodnih razmerah na cesti, ob tem pa vedno v naglici, da se naloga izpolni pravočasno, poveča tveganje za nesreče. Hrano običajno dostavljajo mladi delavci ali delavci, ki se niso usposabljali. Delajo večinoma občasno in pogodbeno. Morda niso usposobljeni in nimajo izkušenj pri vožnji svojega vozila.

Tveganja in nevarnosti za kurirje na motornih kolesih so:

Kurirji na kolesih

Kurirji delajo večinoma kot neodvisni pogodbeni delavci. Delajo kot pogodbeni izvajalci za eno ali več kurirskih podjetij. Kurirji delajo zunaj ves dan in so lahko na cesti do devet ur. Izpostavljeni so različnim tveganjem in nevarnostim ter neugodnim in celo skrajnim vremenskim razmeram.

Zaradi prevoženih razdalj in časa, ki ga preživijo na cesti, so v večji nevarnosti za nesreče kot drugi kolesarji. Kurirji so zunaj v najbolj nevarnem delu dneva, ko je kakovost zraka najslabša. Poleg tega telesni napor zaradi kolesarjenja zahteva hitrejše in bolj globoko dihanje.

Dejavniki tveganja za kurirje na kolesih so povezani z naravo njihovega dela in prometnim okoljem: njihova starost (v povprečju 25 let), spol (predvsem moški), zaposlitveni status (neodvisni pogodbeni delavci, plačani po dostavi ali po proviziji, ki delajo polni delovni čas na cesti), namen njihovega dela (hitra dostava), območje njihovega delovanja (poslovni sektor z gostim prometom in številnimi pešci itd.).

Tveganja in nevarnosti za kurirje na kolesih so:

Več informacij je na voljo v poročilih:

- Delivery and despatch riders safety and health: A European Review of good practice guidelines (samo v angleškem jeziku)

- OSH in figures: Occupational safety and health in the transport sector — an overview (samo v angleškem jeziku)

Nekatere ugotovitve o zdravju pri delu v cestnem prometu

Nekatere sklepne ugotovitve opazovalnice tveganj agencije EU-OSHA

Poročilo opazovalnice tveganj agencije EU-OSHA, ki obravnava celoten prometni sektor, ugotavlja, da delo v prometu zahteva visoko stopnjo poklicne usposobljenosti in veščin, vključno z: vožnjo, natovarjanjem/raztovarjanjem, izvajanjem popravil in odpravljanjem tehničnih težav, uporabo napredne tehnologije, nekaterimi jezikovnimi veščinami, opravljanjem osnovnih administrativnih del, ‘biti predstavnik’ podjetja na poti ter pri stikih s poslovnimi partnerji in strankami. To kaže, kako pomembno je, da sektor vlaga v voznike in njihove delovne pogoje.

Natančneje, sklepne ugotovitve v poročilu so izpostavile potrebo:

• po obsežnejšem ozaveščanju, še posebej v zvezi z nekaterimi nevarnostmi, ki se pogosto spregledajo, na primer nevarne snovi;
• po vključitvi varnosti in zdravja pri delu v preprečevanje nesreč v prometu, tako da se nadgrajujejo izkušnje in znanje o ukrepih glede prometne varnosti; po povečanju ozaveščenosti o vprašanjih v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu na področjih, ki lahko vplivajo na zdravje in varnost delavcev v prometu;
• po spodbujanju sodelovanja med zainteresiranimi stranmi v prometu in zainteresiranimi stranmi pri varnosti in zdravju pri delu;
• po nadgrajevanju učinkovitih primerov.

Več informacij je na voljo v poročilu: OSH in figures – OSH in the transport sector – an overview.

Nekatere ugotovitve o preprečevanju tveganj, pridobljene iz študij primerov dobre prakse

EU-OSHA je zbrala številne študije primerov o upravljanju tveganj za voznike v cestnem prometu in kampanjah za povečanje varnosti. Med sklepnimi ugotovitvami, ki jih je mogoče pridobiti iz primerov, so naslednje:

vozniki so pogosto samozaposleni, zelo izkušeni in navajeni neodvisnega dela. To med drugim pomeni, da je treba:

• zagotoviti, da so pristopi praktični, a ne pokroviteljski;
• uporabljati kraje, kjer se pogosto zadržujejo – postajališča itd.;
• zagotoviti, da nasveti in rešitve temeljijo na izkušnjah voznikov, npr. z:

? vključevanjem voznikov v oceno tveganja in razvijanje rešitev,

? vključevanjem voznikov kot zagovornikov, mentorjev itd.; omogočiti dovolj časa, da se oblikujejo rešitve in uvedejo spremembe.

Stranke, poslovni partnerji in zainteresirane strani bi morali biti vključeni v rešitve za upravljanje tveganj:

• osrbovalna veriga – dobavitelji, kraji dostave itd.,
• potniki, šolarji,
• skupine za prometno varnost, prometna ministrstva itd.

Velike organizacije lahko določajo standarde za varnost in zdravje pri delu za svoje pogodbene dobavitelje itd. To lahko potem ta mala in srednje velika podjetja spodbudi, da sprejmejo iste standarde za poslovanje z drugimi strankami.

Ko se v taksijih uporabi nova tehnologija, jo je mogoče uporabiti tudi za namene varnosti in zdravja pri delu, npr. za obveščanje voznikov in izboljšanje načrtovanja dostav.

Rešitve za varnost in zdravje pri delu lahko prinesejo več časa za opravljanje nalog.. To je treba upoštevati pri organizaciji dela in pri delovnem času. Tega se morajo zavedati tudi stranke.

Usposabljanje, npr. tehnike obrambne vožnje, mora biti del organizacijskega sistema za preprečevanje tveganj in mora biti jasno zavezano upravljanju tveganj.

Več informacij:

• Informativni bilten 97 ? Obveščanje: kampanje v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu v dejavnosti cestnega prometa
• Poročilo – Delivering the message Programmes, initiatives and opportunities to reach drivers and SMEs in the road transport sector (samo v angleškem jeziku)
• Informativni bilten 98 – Upravljanje tveganj za voznike v cestnem prometu: primeri dobre prakse
• Poročilo – Managing risks to drivers in road transport (samo v angleškem jeziku)