• Spremembe vsebine dela vključujejo: vedno pogostejšo uporabo novih tehnologij – npr. orodij za oddaljeno načrtovanje in spremljanje ter računalnikov v vozilih, potrebo po poznavanju zakonodaje in znanju jezikov. Po drugi strani je delo bolj monotono z manj priložnostmi za učenje v primerjavi s povprečjem za aktivno delovno prebivalstvo.

• Čeprav ženske še vedno ostajajo v manjšini, se njihovo število v sektorju povečuje, ukrepi za zdravje in varnost v prometu pa se še naprej osredotočajo na moške, kar povzroča težave pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, velike fizične obremenitve zaradi dela in pomanjkanje objektov ‘primernih za ženske’.

• Delovna sila v prometu, razen v zračnem prometu, se stara hitreje kot aktivno delovno prebivalstvo na splošno. V nekaterih podsektorjih primanjkuje delovne sile.

• Potovanja v oddaljene kraje lahko vključujejo izpostavljenost neobičajnim boleznim in škodljivcem, osamitev, nenadne spremembe podnebja, pomanjkanje družabnih stikov, monotonijo in daljšo odsotnost od doma.

• 

  zaradi organizacijskih sprememb dela in oddajanja del zunanjim izvajalcem se obseg dela povečuje;
• samotno delo;
• zadeve v zvezi z delovnim časom, izmensko delo in delo ob vikendih;
• povečevanje prevoza na dolge razdalje;
• ergonomija in zasnova delovnega mesta;
• podnebne razmere.

• tveganje za pojav nezgod, vključno z nevarnostjo požara in eksplozije;
• izpostavljenost nevarnim snovem, zlasti pri natovarjanju in raztovarjanju;
• nevarnost padca z vozil in drugih prevoznih sredstev.

Posebna kombinacija tveganj in kombinacija dejavnikov, kot so ergonomska tveganja, povzročitelji stresa zaradi organizacije dela, hrup, nevarne snovi, vibracije, nenavaden delovni čas, delo stran od doma delovne baze, pomanjkanje objektov in opreme, zapletene delovne okoliščine, potreba po nenehnem prilagajanju in številne strukturne spremembe v tem sektorju so poseben izziv za spremljanje in preprečevanje.

• zadeve v zvezi z delovnim časom, izmensko delo, nereden delovni čas,

  

• ergonomske razmere, omejeni prostori npr. za stevarde(-se),
• težka bremena in podnebne razmere za upravljavce prtljage,
• kozmično sevanje,
• prilagajanje na časovno razliko pri dolgih letih, nenadne spremembe podnebja,
• vedno večje zahteve strank,
• časovni pritisk in težave pri organizaciji dela kontrolorjev letenja,
• tveganje za pojav nezgod, vključno z nezgodami z vozili in padci,
• zelo velik hrup in močne vibracije.

Posebna kombinacija tveganj in kombinacija dejavnikov, kot so ergonomska tveganja, povzročitelji stresa zaradi organizacije dela, hrup, nevarne snovi, vibracije, nenavaden delovni čas, delo stran od doma in delovne baze, pomanjkanje objektov in opreme, zapletene delovne okoliščine, potreba po nenehnem prilagajanju in številne strukturne spremembe v tem sektorju so poseben izziv za spremljanje in preprečevanje.

• 

  obravnavanje migrantskega in raznovrstnega delovnega prebivalstvao
• ločevanje različnih poklicev in nalog na podlagi spola;
• nalezljive bolezni;
• osamitev in izolacija;
• tveganje zaradi zastrupitve s plini pri prevozu zabojnikov;
• vedno pogostejša uporaba prometa po celinskih vodah za prevoz blaga;
• uporaba zakonodaje EU ter zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu, kadar ladje plujejo pod tujo zastavo;
• pogostejša uporaba v turizmu, storitveni in upravni poklici se ne štejejo za poklice v prometu.

• tveganje za pojav nezgod, vključno z nevarnostjo požara in eksplozije;
• izpostavljenost nevarnim snovem, zlasti pri natovarjanju in raztovarjanju;
• nevarnost padca z vozil in drugih prevoznih sredstev.

Posebna kombinacija tveganj in kombinacija dejavnikov, kot so ergonomska tveganja, povzročitelji stresa zaradi organizacije dela, hrup, nevarne snovi, vibracije, nenavaden delovni čas, delo stran od doma in delovne baze, pomanjkanje objektov in opreme, zapletene delovne okoliščine, potreba po nenehnem prilagajanju in številne strukturne spremembe v tem sektorju so poseben izziv za spremljanje in preprečevanje.

• boljše beleženje nezgod, ki vključujejo vozila, vlake in ladje, bi znatno izboljšalo možnosti za ocenjevanje položaja v EU; če je res skoraj polovica smrtnih nesreč povezana z vozili, potem je v statističnih podatkih nekaterih držav članic izpuščen pomemben delež nezgod;

• širše obravnavanje tveganj za pojav nezgod z upoštevanjem številnih dejavnikov, ki vplivajo na tveganja;

• zagotavljanje boljšega dostopa do infrastrukture, počitka in objektov za oddih ter do služb za preventivno dejavnost na področju varnosti in zdravja pri delu in zdravstvenega nadzora za delavce v prometu. Statično delo lahko vodi v nezadostno telesno aktivnost in slabši dostop do zdrave hrane, prekratek počitek v neprimernih prostorih za počitek pa lahko vodi do nezdravih prehranjevalnih navad, kar lahko prispeva k tveganju za razvoj srčno-žilnih zdravstvenih težav in zastoja dihanja med spanjem.

• za številne poklice v prometu so značilna ergonomska tveganja in zapletena tveganja, povezana z organizacijo dela. Prilagoditi je treba oceno tveganja in preventivne ukrepe na delovnem mestu, celovito zajeti ta tveganja in uporabiti celostni pristop. Paziti je treba tudi, da se predvidi prilagodljivost opreme ali delovnega okolja posamezniku (na primer v službenih prostorih letal ali vlakov ali delovnem prostoru poklicnih voznikov);

• zagotavljanje boljših postopkov za poročanje o zdravstvenih težavah in poklicnih boleznih delavcev v prometu;

• zagotavljanje ustreznih prostorov za počitek in oddih in dostopa do zdravstvenega varstva. Prizadevanje za spodbujanje zdravja bi koristilo delavcem;

• razvoj orodij za spremljanje utrujenosti in postopkov za upravljanje utrujenosti;

• vzpostavitev postopkov za prijavljanje nasilja in oblikovanje preventivnih ukrepov pri nadaljnji skrbi za žrtve v primeru incidentov. V ukrepe za ozaveščanje je treba vključiti širše skupine, na primer splošno javnost in stranke;

• delovna sila v prometu se stara, še posebej v cestnem in javnem prometu. To težavo je treba reševati z organizacijo dela, prilagoditvijo delovnih mest in usposabljanjem — kako uporabiti veščine delavcev in ohraniti zaposljivost;

• prilagoditev raziskav, spremljanja, preprečevanja in nadzorovanja zdravja vedno bolj različnemu delovnemu prebivalstvu ob upoštevanju posebnih potreb žensk, migrantov in delavcev, ki delajo s skrajšanim delovnim časom;

• ocenjevanje vpliva širših prometnih politik (npr. obravnavanje podnebnih sprememb, spodbujanje uporabe določenih energetskih virov ali spodbujanje intermodalnih povezav med prevoznimi sredstvi) na zdravje in varnost zadevnih delavcev v prometu;

• vključevanje politik, ki obravnavajo vprašanja delovnega časa v cestnem prometu, tudi v druge prometne podsektorje;

• uporaba politik na drugih področjih, na primer politik o zmanjšanju hitrosti v mestnem prometu, da se še bolj zmanjšajo tveganja za delavce v prometu;

• vključitev varnosti in zdravja pri delu v preprečevanje nezgod v prometu v vse podsektorje, pri tem pa graditi na izkušnjah in znanju, pridobljenih pri drugih ukrepih za varnost na cesti;

• razširitev uporabe tehnoloških sredstev za spremljanje in nadzorovanje tveganj, pa tudi ocenjevanje, kako lahko ta pri delavcih v prometu negativno vplivajo na varnost in zdravje pri delu.