Zdravje in varnost zdravstvenega osebja

Delavci v zdravstvenem sektorju se morajo ukvarjati s številnimi dejavnostmi in okolji, ki ogrožajo njihovo zdravje in pomenijo tveganje za poklicne bolezni ali z delom povezanih nezgode. V tem razdelku so predstavljene podrobne informacije o tovrstnih tveganjih ter učinkovitih metodah ocenjevanja in odpravljanja ali zmanjševanja tveganj.

Številna okolja, v katerih zdravstveno osebje opravlja svoje delo, in številne naloge, ki jih opravljajo, predstavljajo najrazličnejša tveganja. Zdravstveni sektor je velik in zaposluje približno 10 % vseh delavcev v Evropski uniji. Med njimi je več kot tri četrtine žensk.

Zaradi narave njihovega dela, pa naj bo to zagotavljanje varstva za telesno ali duševno prizadete osebe, oskrbovanje bolnikov ali pa čiščenje, je nujno, da sta varnost in zdravje v tem sektorju prednostna naloga. Kljub temu pa evropski podatki kažejo, da je delež zdravstvenih delavcev, ki menijo, da sta njihova varnost in zdravje ogrožena zaradi dela, ki ga opravljajo, višji od povprečja v vseh drugih sektorjih v EU. V primerjavi z drugimi sektorji še zlasti prevladuje izpostavljenost grožnjam fizičnega nasilja in dejanskim nasilnim dejanjem sodelavcev in drugih ljudi.

Med tveganja, s katerimi se srečuje zdravstveno osebje, spadajo:

biološka tveganja, kot so okužbe zaradi poškodb z injekcijskimi iglami,
kemična tveganja, vključno z zdravili, ki se uporabljajo pri zdravljenju raka, in razkužili,
fizična tveganja, kot je ionizirajoče sevanje,
ergonomska tveganja, na primer ravnanje z bolniki,
psihosocialna tveganja, vključno z nasiljem in izmenskim delom.

V tem razdelku so med drugim na voljo študije primerov, primeri dobre prakse in kontrolni seznami, ki lahko tistim, ki se ukvarjajo z varnostjo in zdravjem na delovnem mestu, pomagajo oceniti morebitna tveganja in spremljati varnostne postopke.

Zaščita pred poškodbami z ostrimi predmeti na delovnem mestu

prevention-sharp-injuries

Delavci v zdravstvenem sektorju so izpostavljeni poškodbam z iglami in ostrimi predmeti. Take poškodbe vzbujajo zaskrbljenost, ker se lahko delavec prek njih okuži s krvno prenosljivimi patogeni (virusi, bakterijami, glivami in drugimi mikroorganizmi).

Najpogostejši tveganji sta virus človeške imunske pomanjkljivosti (HIV) in hepatitis B (HBV) ali C (HCV), obstaja pa več kot 20 krvno prenosljivih bolezni, s katerimi se je mogoče okužiti.

V Evropi je po ocenah letno en milijon poškodb z iglami. Ogroženi pa niso samo zdravstveni delavci. Čeprav so medicinske sestre, ki delajo v akutnih medicinskih razmerah, opredeljene kot tiste z najvišjo stopnjo tveganja, so te poškodbe mogoče tudi pri številnih drugih delavcih. Na primer pomožni delavci, kot so čistilci in delavci v pralnicah, so izpostavljeni velikemu tveganju.

Direktiva EU o preprečevanju poškodb z ostrimi pripomočki v bolnišnicah in zdravstvenem sektorju

Za obravnavo te težave je bila sprejeta Direktiva 2010/32/EU. Z njo se izvaja okvirni sporazum o preprečevanju poškodb z ostrimi pripomočki v bolnišnicah in zdravstvenem sektorju , ki sta ga podpisala evropska socialna partnerja HOSPEEM (Evropsko združenje delodajalcev v bolnišnicah in zdravstvenem sektorju) in EPSU (Evropska zveza sindikatov javnih uslužbencev).

Cilja Direktive sta doseči čim varnejše delovno okolje v bolnišnicah in zdravstvenem sektorju s preprečevanjem poškodb delavcev, povzročenih z ostrimi medicinskimi pripomočki (vključno z injekcijskimi iglami), in zaščititi delavce, izpostavljene tveganju.

To je mogoče doseči z izvajanjem naslednjih preventivnih in zaščitnih ukrepov:

- odpravo nepotrebne rabe ostrih pripomočkov,
- zagotavljanjem medicinskih pripomočkov,
- vgradnjo varnostno zasnovanih zaščitnih mehanizmov,
- uvajanjem varnostnih sistemov dela,
- izvajanjem varnostnih ukrepov za uporabo in odstranitev ostrih medicinskih pripomočkov,
- prepovedjo ponovnega nameščanja pokrovčka na igle,
- uporabo osebne varovalne opreme
- cepljenjem
- obveščanjem in usposabljanjem.