Predvidevanje novih in nastajajočih tveganj

Predvidevanje tveganj je ključni cilj Evropske opazovalnice tveganj, ki je bil opredeljen v strategiji Skupnosti 2007–2012. Po posvetu in razpravah s strokovnjaki in zainteresiranimi stranmi smo se dogovorili o

delovni opredelitvi "nastajajočih tveganj za varnost in zdravje pri delu":
to je vsako poklicno tveganje, ki je hkrati novo in se povečuje
.

Z besedo ‘novo’ želimo povedati:

Tveganje se ‘povečuje’:

Prvi koraki za prepoznavanje nastajajočih tveganj so bili narejeni z objavo štirih poročil o predvidevanjih strokovnjakov, ki so obravnavala fizična, biološka, psihosocialna in kemična nastajajoča tveganja. Ta poročila so rezultat posveta strokovnjakov po metodologiji delfi, sledili pa so jim številni pregledi literature in podrobna poročila, da bi raziskali največja tveganja, ki so bila ugotovljena v predvidevanjih strokovnjakov, kot je izpostavljenost nanomaterialu na delovnem mestu.

Sedanja strategija Skupnosti 2007–2012 je od Evropske opazovalnice tveganj zahtevala, naj ‘izboljša predvidevanje tveganj, da bodo vključevala tveganja, povezana z novimi tehnologijami, biološkimi tveganji, zapletenimi vmesniki človek-stroj in vplivom demografskih gibanj’. To podpira pobudo opazovalnice, da bi izvedla projekt predvidevanja, v katerem bi oblikovala vrsto scenarijev za raziskovanje morebitnega vpliva tehnoloških inovacij na varnost in zdravje pri delu do leta 2020. Projekt se bo osredotočil na „zelena delovna mesta“, ker zagon za „zeleno“ gospodarstvo predstavlja priložnost za predvidevanje morebitnih novih tveganj in da bi zagotovili, da bodo vzpostavljeni učinkoviti ukrepi za njihovo pričakovanje. Nastali scenariji bi oblikovalcem politike morali pomagati bolje oceniti, o katerih odločitvah morajo razmisliti, da bi oblikovali boljšo prihodnost za varnost in zdravje pri delu.

Raziskava o podjetjih (ESENER)

Ta raziskava se posebej osredotoča na nastajajoče in relativno novo področje različnih tveganj na delovnem mestu: psihosocialna tveganja. Ta tveganja, ki so povezana s pripravo, organizacijo in upravljanjem dela ter z ekonomskim in socialnim vidikom dela, lahko povzročijo povišano raven stresa ter resno poslabšanje duševnega in fizičnega zdravja.

Pri raziskavi anketiranci odgovarjajo na vprašanja o ukrepih, ki se sprejemajo na delovnem mestu, glavnih motivih za ukrepanje in najpomembnejših ovirah. Vprašanja zajemajo upravljanje varnosti in zdravja na splošno, upravljanje psihosocialnih tveganj in sodelovanje delavcev.

Raziskava ESENER z ločenimi intervjuji vodilnih delavcev ter predstavnikov za zdravje in varnost vključuje skoraj 36 000 telefonskih razgovorov v ustanovah z vsaj desetimi zaposlenimi v zasebnem in javnem sektorju v 27 državah članicah EU ter Hrvaški, Turčiji, Norveški in Švici.

O raziskavi

Preberite več o glavnih značilnostih projekta in njegovih ciljih; kako bo podprl oblikovalce politike, raziskovalce, delovna mesta in druge dejavnosti agencije EU-OSHA.

Metodologija

Preberite si več o zasnovi raziskave in njeni uresničitvi v praksi.  Poiščite informacije o populaciji in enoti raziskave, anketirancih; strategiji vzorčenja; sestavljanju vprašalnika; terenskem delu; prevajanju; analizi in poročanju.

Dokumenti

Prenos poročil, vprašalnikov itd.

Več informacij

• Informacije za raziskovalce

Celoten nabor podatkov ESENER je prek podatkovnega arhiva Združenega kraljestva (UKDA), ki ga vodi univerza v Essexu, dostopen na naslovu http://www.esds.ac.uk/findingData/snDescription.asp?sn=6446&key=esener. Za dostop do podatkov se morajo uporabniki najprej registrirati na strani UKDA. Informacije o postopku registracije so na voljo na naslovu http://www.data-archive.ac.uk/aandp/access/login.asp. Morebitna vprašanja o registraciji ali dostopu do podatkov pošljite na e-naslov help_[at]_esds.ac.uk.

Arhiv omogoča tudi dostop do dokumentacije o raziskavi in navodil za uporabnike podatkov. Uporabnikom priporočamo, naj pred začetkom dela s podatki preberejo dopolnilno dokumentacijo o metodologiji, ki je na voljo na tem spletnem mestu. Pogoji za uporabo podatkov so na voljo na naslovu http://www.data-archive.ac.uk/orderingdata/termsandConditions.asp.

V vsakem delu, v katerem se uporablja ESENER ali ki se nanj nanaša, je treba vir navesti kot vir v sprotnih opombah ali razdelku publikacije, v katerem so navedeni viri. V vsaki publikaciji, ne glede na to, ali je v tiskani ali elektronski obliki ali predvajana, ki v celoti ali delno temelji na raziskavi ESENER, morata biti navedena Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) in UKDA. Vključena mora biti tudi izjava, da EU-OSHA in UKDA nikakor nista odgovorna za nadaljnjo analizo ali razlago podatkov.

• Informacije za novinarje
• Splošne informacije

Risk Observatory Unit
European Agency for Safety and Health at Work

Gran Via 33

E-48003

„Varnost in zdravje pri delu v številkah“: prepoznavanje in analiza gibanj

Ta razdelek prinaša informacije o posebnih skupinah delavcev, izpostavljenosti, zdravstvenih težavah in industrijskih sektorjih, ki temeljijo na zbiranju, analizi in usklajevanju obstoječih trdnih podatkov iz nacionalnih in mednarodnih virov (sistem spremljanja – na voljo samo v angleščini), kot so:

Vire sestavljajo statistični in analitični temeljni dokumenti. Statistične vire sestavljajo kombinacija upravnih evidenc in statističnih podatkov (evidence o poklicnih boleznih, evidence o izpostavljenosti), raziskave, sistemi prostovoljnega poročanja in poročila o inšpekcijskih pregledih. Kombinacija različnih virov z neprimerljivimi podatki, primerov iz samo ene države članice, enkratnih študij in študij, ki niso izvedene z nacionalnimi uradnimi podatki, pomagajo zapolniti vrzeli v podatkih.

Namen je zagotoviti podatkovno zbirko, čim bolj celostno sliko o morebitnih vprašanjih v zvezi varnostjo in zdravjem pri delu, tveganjih in posledicah za zdravje v zvezi z izbranimi temami ter priporočila za raziskave, politiko in prakso.
Ta poročila odražajo glavni cilj Evropske opazovalnice tveganj: zgodnejše prepoznavanje nastajajočih gibanj in tveganj na delovnem mestu za pomoč pri usmerjanju sredstev ter za zagotovitev hitrejšega in učinkovitega ukrepanja.

Zbirka „Varnost in zdravje pri delu v številkah“ dopolnjuje tudi širok izbor primerov dobre prakse, ki jih je agencija zbrala od svoje ustanovitve. Če so informacije o dobrih praksah na voljo, boste našli povezave do njih.
O nekaterih temah lahko podrobnejše informacije dobite od držav članic. V takem primeru so zagotovljena posebna nacionalna poročila.

Spodbujanje usklajevanja raziskav o varnosti in zdravju pri delu v EU

Evropska opazovalnica tveganj želi spodbuditi boljšo usklajenost raziskav na področju varnosti in zdravja pri delu v EU. Številne organizacije iz vseh držav članic izvajajo ali financirajo raziskave o varnosti in zdravju pri delu, vendar so ­–podobno kot nadrugih področjih– raziskave pogosto preveč razdrobljene, kar pomeni, da pomanjkljivi viri niso najbolj uporabni.

Delo opazovalnice na področju usklajevanja raziskav se je začelo, ko je strategija Skupnosti o varnosti in zdravju pri delu 2002–2006 od agencije zahtevala, naj deluje kot gonilna sila na področjih, povezanih z ozaveščanjem in predvidevanjem tveganj, ter poudarila pomen usklajevanja in praktične uporabnosti raziskav v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu, predvsem v zvezi z novimi in nastajajočimi tveganji: „Predvidevanje novih in nastajajočih tveganj, ne glede na to, ali so povezana s tehničnimi inovacijami ali jih povzročajo družbene spremembe, je bistveno, če želimo imeti nadzor nad tveganji (…). Od raziskovalcev zahteva, naj sprejmejo dosleden pristop: raziskovalne organizacije bi morale med seboj usklajevati svoje programe, jih usmeriti v obravnavanje praktičnih težav, ki se pojavljajo na delovnem mestu, in se pripraviti, da bodo ugotovitve raziskav predložile podjetjem, še posebno MSP.“

Prvi korak je bil, da je agencija na zahtevo Komisije pripravila poročilo o prednostnih nalogah na področju raziskav v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu v EU. Poročilo je bilo pripravljeno v agenciji in posredovano njeni mreži informacijskih točk, mrežam strokovnjakov EU in mednarodnim organizacijam s področja varnosti in zdravja pri delu, da bi se o njem lahko posvetovali. Opazovalnica je decembra 2005 priredila seminar, da bi se potrdile ugotovitve poročila in srečale glavne raziskovalne ustanove s področja varnosti in zdravja pri delu iz EU. To je bil prvi od seminarjev, ki jih je opazovalnica priredila v številnih državah članicah, da bi poiskala načine za povečanje njihovega sodelovanja na ravni raziskovalnih programov.

Poročilo je bilo tudi prispevek k drugi strategiji Skupnosti o varnosti in zdravju pri delu (2007–2012) in je doseglo celo tak učinek pri določanju prednostnih področij, kot je mogoče videti v razdelkih, v katerih so obravnavana nova in nastajajoča tveganja, da je ta strategija od agencije izrecno zahtevala, naj „nacionalne inštitute za raziskave zdravja in varnosti spodbuja k določitvi skupnih prednostnih nalog, izmenjavi rezultatov in vključitvi potreb s področja zdravja in varnosti pri delu v raziskovalne programe“.

Opazovalnica je imela leta 2005 tudi ključno vlogo pri pripravi predloga za konzorcij ključnih raziskovalnih ustanov, ki bi spodbujal sodelovanje pri raziskovanju novih in nastajajočih tveganj. Konzorcij Nova doba varnosti in zdravja pri delu (New OSH ERA), ki ga vodi finski inštitut za poklicno zdravje, je bil uspešen pri pridobivanju sredstev iz šestega okvirnega programa za raziskave, agencija pa je v štirih letih izvajanja projekta (2006–2010) odigrala pomembno vlogo pri doseganju svojih ambicioznih ciljev.

V naslednjih nekaj letih bo agencija še naprej spodbujala usklajevanje raziskav na področju varnosti in zdravja pri delu, tako da bo poskušala doseči soglasje o skupnih prednostnih temah med ključnimi akterji –to vključuje revizijo poročila o prednostnih nalogah na področju raziskav v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu v EU iz leta 2005– ter tesno sodelovala z državami članicami in ključnimi mednarodnimi mrežami in organizacijami, kot so PEROSH, MOD, SZO in NIOSH.