Statistika

• Podatki o nezgodah pri delu Inšpektorata RS za delo

• Podatki o poškodbah pri delu Inštituta za varovanje zdravja RS

• Letna poročila o delu Inšpektorata RS za delo

• Podatki o poškodbah pri delu v preteklih obdobjih:
  • Podatki o poškodbah pri delu v letu 2002 (Urad RS za varnost in zdravje pri delu)
  • Podatki o poškodbah pri delu v letu 2001 (Urad RS za varnost in zdravje pri delu)
  • Podatki o poškodbah pri delu v letu 2000 (Urad RS za varnost in zdravje pri delu)
  • Podatki o poškodbah pri delu v letu 1999 (Urad RS za varnost in zdravje pri delu)

  • Podatki o poškodbah pri delu v letu 1998 (Urad RS za varnost in zdravje pri delu)

• Podatki o bolniškem staležu Inštituta za varovanje zdravja RS

• Poslovna poročila Zavoda za zdravsteno zavarovanje Slovenije

• Podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o deležu poklicnih vzrokov invalidnosti med vsemi ocenami invalidnosti, ki izhajajo iz letnih analiz o delu invalidskih komisij Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, in sicer od leta 1992 dalje.

Poročilo EU-OSHA »Workplace Violence and Harassment: a European Picture«  trdi, da so nasilje, ustrahovanje in nadlegovanje vse pogostejša značilnost evropskih delovnih mest. Avtorji ocenjujejo, da je od 5  do 20 % evropskih delavcev izpostavljenih nasilju in nadlegovanju s strani tretjih oseb, odvisno od države, gospodarske dejavnosti in uporabljene metodologije. Iz podatkov raziskave ESENER (2009) izhaja, da je 40 % evropskih managerjev zaskrbljenih zaradi nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu, vendar jih je le 25 % uvedlo ustrezne ukrepe in postopke za njuno obvladovanje, v nekaterih državah je to storilo le 10 % managerjev. Problem je najbolj akuten v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva ter v dejavnosti izobraževanja, kjer ga več kot 50 % managerjev izpostavlja kot problem zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu. Stalna prisotnost nadlegovanja na delovnem mestu vodi v stres, daljše odsotnosti z dela zaradi bolezni, lahko pa celo v samomor. Ekonomske posledice takšnega stanja so nižja produktivnost, daljše odsotnosti z dela zaradi bolezni, večja fluktuacija zaposlenih ter porast invalidskih upokojitev.
 

Eurostat je konec leta 2010 objavil publikacijo  »Health and safety at work in Europe (1999 – 2007), A statistical portrait«, v kateri analizira statistične podatke o nezgodah pri delu, z delom poveznih zdravstvenih težavah in poklicnih boleznih v EU. Poročilo temelji na statističnih podatkih Eurostat-a (LFS, ESAW, EODS), Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (EWCS) ter Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (RO, ESENER).
 

Delodajalci so na podlagi 27. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu dolžni inšpekciji dela prijaviti vsako smrtno poškodbo pri delu, poškodbo, zaradi katere je delavec nezmožen za delo najmanj tri zaporedne delovne dni, kolektivno nezgodo pri delu, nevarni pojav, ugotovljeno poklicno bolezen. V zadnji četrtini leta 2010 (oktober - december 2010) je bilo prijavljenih 3.771 nezgod pri delu. Po začasnih podatkih je bilo v letu 2010 skupaj prijavljenih 14.989 nezgod pri delu.