Aktualno

V Sloveniji poteka preventivna akcije, s katero bomo obveščali javnost o nevarnosti uporabe mobilnih telefonov med vožnjo. Preventivna akcija poteka v obdobju od 23.1. do 27.1.2012, ter kasneje ponovno v mesecu decembru.

Pri preventivni akciji sodelujejo različne organizacije – Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za šolstvo in šport, Policija, AMZS; Zveza ZŠAM, Telekom, Simobil, Tušmobil, Zavod Varna pot ter občinska redarstva.

Več informacij lahko najdete na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa.

Do 10. 1. 2012 je bilo prijavljenih 11.273 nezgod pri delu v letu 2011.

Delodajalci so na podlagi 41. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/2011) dolžni inšpekciji dela prijaviti vsako:
(1) nezgodo pri delu s smrtnim izidom,
(2) nezgodo pri delu, zaradi katere je delavec nezmožen za delo več kot tri delovne dni,
(3) kolektivno nezgodo,
(4) nevarni pojav,
(5) ugotovljeno poklicno bolezen.

Podatki, objavljeni na tej spletni strani, niso dokončni, saj nekateri delodajalci prijavljajo uvodoma naštete dogodke z določenim zamikom, zaradi česar se podatki za posamezno trimesečje spreminjajo.

Končni podatki bodo objavljeni v poročilu IRSD za leto 2011.

Norveška vlada 20. oktobra 2011 vzpostavila Sklad za dostojno delo in tripartitni dialog, ki je namenjen 12 državam članicam EU iz Srednje in Vzhodne Evrope, med katerimi je tudi Slovenija.

Za slovenske projekte, katerih cilj je krepitev socialnega dialoga, tripartitnih struktur in praks ter izboljšanje razumevanja koristi dostojnega dela, je na voljo 144.000 EUR. Projekti bodo financirani največ v višini 90 %. V pozivu je posebej omenjeno, da so dobrodošle inciative s področja varnosti in zdravja pri delu.

Rok za prijavo se izteče 12. marca 2012.

Health and Safety Authority (HSA) je bil naročnik raziskave o stroških in posledicah nezgod pri delu, v okviru katere je bilo obravnavanih dvajset nezgod pri delu, ki so se zgodile na Irskem. Avtorja raziskave V. Hrymak in dr. J. D. Perezgonzalez (Dublin Institute of Technology) sta proučila  negativne psihološke, telesne in finančne posledice nezgod pri delu, ki so prizadele delavce in delodajalce.

Ključna ugotovitev raziskave je, da bi se morali delodajalci v večji meri zavedati, da so posledice nezgode pri delu za delavca in njegovo družino bistveno širše od splošno priznanih. Moralna, zakonska in poslovna dolžnost delodajalcev je, da preprečujejo nezgode pri delu. Zaposleni pa bi se morali zavedati stroškov in posledic nezgode pri delu, ki lahko obremeni njih in njihovo družino, zato morajo dosledno spoštovati pravila varnega dela.
 

Članek V. Hrymaka: Stroški in posledice nezgod pri delu (na voljo v slovenskem jeziku)

HSA: "The costs and effects of workplace accidents - Twenty case studies from Ireland" (na voljo v angleškem jeziku)

Nekatere študije primerov so na voljo tudi v slovenskem jeziku:

• Študija primera št. 1: Donnacha O'Riordan, električar
• Študija primera št. 2: Mary O'Malley, negovalka
• Študija primera št. 4: John Duggan, delavec v tovarni
• Študija primera št. 6: Peter Callaghan, koordinator vozil nujne medicinske pomoči
• Študija primera št. 12: Lorcan Dennehy, učitelj lesarstva
• Študija primera št. 15: Donald Macken, vzdrževalec - električar

Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) je v preteklem letu izvedla peto evropsko raziskava o delovnih pogojih, v okviru katere je bilo anketiranih okoli 44.000 zaposlenih iz držav članic EU-27, Albanije, Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Norveške, Turčije in Kosova.

Prve ugotovitve prej omenjene raziskave so objavljene v kratki publikaciji »Spremembe skozi čas«, ki je na voljo tudi v slovenskem jeziku. Na voljo pa je tudi spletno orodje »survey mapping tool«, ki ponuja grafično predstavitev rezultatov raziskave.