Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu je 26. 2. 2008 v sodelovanju z Evropsko komisijo in Republiko Slovenijo kot predsedujočo državo organizirala sklepno prireditev "Naredite si breme lažje"

V okviru prireditve je potekala mednarodna konferenca o kostno-mišičnih obolenjih, ki so jo otvorili Jukka Takala, direktor Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu, gospod Vladimir Špidla, komisar. Marjeta Cotman, slovenska ministrica za delo, družino in socialne zadeve ter Joseba Azkarraga Rodero, baskovski minister za pravosodje, zaposlovanje in socialne zadeve.

Sklepna prireditev kampanje se je zaključila s podelitvijo nagrad "dobra praksa na področju varnosti in zdravja pri delu", ki je bilo že osmo po vrsti in jo je letos prejelo tudi slovensko podjetje Savatech d.o.o.

Utrinki s sklepne prireditve

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na letošnji osmi izobraževalno - sejemski prireditvi Študentska arena, ki je potekala od 16. do 18. oktobra 2007 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, predstavilo kampanjo Evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu 2007 z naslovom "Naredite si breme lažje". Ministrstvo je želelo s sodelovanjem na študentski areni dijakom in študentom ponuditi koristne informacije v zvezi z varnim in zdravju neškodljivim delom, predvsem v zvezi s preprečevanjem kostno-mišičnih obolenj.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na stojnici ponudilo obiskovalcem promocijsko gradivo, ki je vsebovalo številne pomembne informacije glede preprečevanja kostno-mišičnih obolenj, glede pravilnega premeščanja bremen in zagotavljanja ergonomsko ustreznega delovnega mesta in načina dela. Obiskovalci so imeli na voljo tudi dva osebna računalnika, na katerih so se lahko seznanili s kampanjo "Naredite si breme lažje" ter ključnimi nalogami Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu in Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Poleg tega so se obiskovalci lahko preskusili tudi v reševanju kviza s področja ročnega premeščanja bremen. Pri ogledu spletnih strani in iskanju informacij so jim pomagali študentje Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo - Oddelek za tehniško varnost, ki so predstavili tudi praktični prikaz pravilnega ročnega premeščnja bremen.

Stojnica Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bila zelo obiskana, kar kaže na to, da mladim ni vseeno, v kakšnih razmerah delajo oziroma bodo delali in kako lahko neustrezno delovno okolje ogrozi njihovo varnost in zdravje.

Vabimo vas, da obiščete spletno mesto kampanje "Naredite si breme lažje", ki vsebuje osnovne informacije in navodila o varovanju delavcev pred tveganji za poškodbe in okvare hrbtenice na delovnem mestu. Z njo želimo delodajalcem in delavcem poljudno približati ukrepe za varovanje pred tovrstnimi okvarami. http://et2007.mddsz.gov.si/ .

Kampanja 'Naredite si breme lažje'

Cilj evropske kampanje je spodbuditi uporabo celostnega pristopa k reševanju problematike kostno-mišičnih obolenj, ki vključuje preprečevanje tovrstnih obolenj ter rehabilitacijo in ponovno vključevanje obolelih delavcev v delovni proces

Kampanja 'Naredite si breme lažje', ki jo vodi Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, vključuje delodajalce, delavce, delavske zaupnike za varnost in zdravje pri delu, strokovne delavce na področju varnosti in zdravja pri delu, preventivne službe, oblikovalce politik in druge strokovnjake, ki se ukvarjajo z ukrepi za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj na delovnem mestu. Kampanjo bosta v Sloveniji koordinirala Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in Nacionalna mreža za sodelovanje z Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu.

Kampanja, ki predstavlja priložnost za zagotovitev bolj varnih in zdravih delovnih mest v Evropi, bo dosegla vrhunec v okviru Evropskega tedna varnosti in zdravja pri delu, ki bo potekal od 22. do 26. oktobra 2007.

Kaj so kostno-mišična obolenja?

Kostno-mišična obolenja obsegajo širok niz zdravstvenih težav. Razvrščamo jih v dve skupini. V prvo skupino sodijo poškodbe hrbta in bolečine v hrbtu, v drugo pa z delom povezana obolenja zgornjih okončin, ki jih imenujemo tudi poškodbe zaradi ponavljajočih se gibov. Pri tem so lahko prizadete tudi spodnje okončine.

Kostno-mišična obolenja so resna zdravstvena obolenja in NE spadajo med nevarnosti in tveganja.

Večino problemov lahko preprečimo ali zmanjšamo z upoštevanjem obstoječih predpisov o varnosti in zdravju pri delu ter praktičnih smernic.

Zakaj tovrstna obolenja predstavljajo takšen problem?

Kostno-mišična obolenja predstavljajo najpogostejše z delom povezane težave v Evropi.

Iz 4. evropske raziskave o delovnih razmerah, ki jo je leta 2005 izvedla Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, izhaja, da skoraj 24% delavcev v EU-25 poroča o težavah zaradi bolečin v hrbtu, 22% delavcev pa se pritožuje zaradi bolečin v mišicah. Obe bolezenski stanji sta bolj razširjeni v novih državah članicah, kjer se 39% delavcev pritožuje zaradi bolečin v hrbtu, 36% delavcev pa zaradi bolečin v mišicah. Kostno-mišična obolenja ne povzročajo samo osebnega trpljenja in izgube dohodka, temveč ustvarjajo tudi visoke stroške za podjetja in nacionalno gospodarstvo. Ta obolenja lahko prizadenejo slehernega človeka, vendar pa jih lahko preprečimo z oceno pravilnosti izvajanja delovnih nalog, izvajanjem preventivnih ukrepov in stalnim preverjanjem učinkovitosti teh ukrepov.

Za kostno-mišičnimi obolenji trpi na milijone evropskih delavcev v vseh gospodarskih dejavnostih. Najbolj pereč problem pa ta obolenja predstavljajo v gradbeništvu, storitvenem in maloprodajnem sektorju, izobraževanju, zdravstvu ter v hotelirstvu in gostinstvu.

Kaj storiti?

Potrebujemo celosten pristop k reševanju problema kostno-mišičnih obolenj, ki združuje tako primarno preventivo kot tudi ponovno vključevanje delavcev, ki trpijo zaradi kostno-mišičnih obolenj, v delovni proces.

Sodoben pristop h kostno-mišičnim obolenjem je osredotočen na skupno obremenitev telesa in kampanja 'Naredite si breme lažje' je usmerjena prav na 'obvladovanje bremen'. Slednje se ne nanaša samo na ročno premeščanje bremen, ampak tudi na obremenitve telesa. Take obremenitve so, na primer, premeščanje materialov, okoljski dejavniki in druge nevarnosti, kot so vibracije. Pomembna je tudi hitrost opravljanja delovnih nalog.

Posebno pozornost je treba posvetiti tudi povezanosti kostno-mišičnih obolenj s stresom pri delu.

Običajno ne obstaja samo en dejavnik tveganja, ki vodi v razvoj kostno-mišičnih obolenj. Ročno premeščanje bremen, na primer, ni edini vzrok za bolečine v hrbtu, temveč k slednjim prispevajo tudi številni drugi dejavniki, kot so stres, mraz, organizacija dela itd. Zato je pomembno, da se izvede ocena celotnega niza tveganj za pojav kostno-mišičnih obolenj in da se tovrstne težave rešujejo na celovit način.